Page 99 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 99
Vinorodni okoliš (vinska regija) Slovenska Istra
99
Slika 27: Nasadi oljk in vinogradi na kulturnih terasah pri Montinjanu
(fotografija: Simon Kerma, 14. 11. 2015).
Tipično (po)krajinsko podobo Slovenske Istre lahko prepoznava-
mo v strnjenih naseljih na vrhovih vzpetin ali na slemenih, kjer gruča hiš
navzven deluje kot obzidani kompleks, ki ga vertikalno poudarja zvonik
cerkve. Značilne pravokotne hiše so zidane iz lokalnega kamna, prav po-
sebna pa so slikovita dvorišča zaprtega tipa (s portoni iz klesanega kamna
in z nadstreški), kjer so poleg stanovanjskih objektov nanizana še gospo-
darska poslopja z značilno vinsko kletjo. Takšna dvorišča, tlakovana s ka-
mnitimi ploščami, običajno krasijo tudi kamnite klopi in mize, nad ka-
terimi se preko lesene pergole vzpenja vinska trta. Tradicionalno istrsko
hišo določajo še mnogi tipični arhitekturni in stavbarski detajli (kamni-
ta stopnišča, baladurji in leseni ganki, ognjiščni prizidki in vodnjaki ter
značilna notranja razporeditev prostorov) (Klenar 1994).
O vseh navedenih elementih se lahko poučimo in si pobliže ogle-
damo tudi v nekaterih krajevnih etnoloških zbirkah, npr. v hiši od Bar-
dinca v Loparju, Tonini hiši v Svetem Petru ali v hiši Vrešje (Živi muzej
Krkavče).
Poleg vinogradov in oljčnih nasadov kmetijski pokrajini poseben pe-
čat dajejo tudi druge sadne vrste (npr. češnje, breskve, fige, v preteklosti
tudi murve) in še nekatere značilne drevesne vrste ter grmičevje (npr. ver-
tikalna cipresa, cedra, puhasti hrast, mandljevec, robinija, ruj, navadna
99
Slika 27: Nasadi oljk in vinogradi na kulturnih terasah pri Montinjanu
(fotografija: Simon Kerma, 14. 11. 2015).
Tipično (po)krajinsko podobo Slovenske Istre lahko prepoznava-
mo v strnjenih naseljih na vrhovih vzpetin ali na slemenih, kjer gruča hiš
navzven deluje kot obzidani kompleks, ki ga vertikalno poudarja zvonik
cerkve. Značilne pravokotne hiše so zidane iz lokalnega kamna, prav po-
sebna pa so slikovita dvorišča zaprtega tipa (s portoni iz klesanega kamna
in z nadstreški), kjer so poleg stanovanjskih objektov nanizana še gospo-
darska poslopja z značilno vinsko kletjo. Takšna dvorišča, tlakovana s ka-
mnitimi ploščami, običajno krasijo tudi kamnite klopi in mize, nad ka-
terimi se preko lesene pergole vzpenja vinska trta. Tradicionalno istrsko
hišo določajo še mnogi tipični arhitekturni in stavbarski detajli (kamni-
ta stopnišča, baladurji in leseni ganki, ognjiščni prizidki in vodnjaki ter
značilna notranja razporeditev prostorov) (Klenar 1994).
O vseh navedenih elementih se lahko poučimo in si pobliže ogle-
damo tudi v nekaterih krajevnih etnoloških zbirkah, npr. v hiši od Bar-
dinca v Loparju, Tonini hiši v Svetem Petru ali v hiši Vrešje (Živi muzej
Krkavče).
Poleg vinogradov in oljčnih nasadov kmetijski pokrajini poseben pe-
čat dajejo tudi druge sadne vrste (npr. češnje, breskve, fige, v preteklosti
tudi murve) in še nekatere značilne drevesne vrste ter grmičevje (npr. ver-
tikalna cipresa, cedra, puhasti hrast, mandljevec, robinija, ruj, navadna
