Page 100 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 100
Vinski turizem z geografskim poreklom
žuka ali brnistra idr.), kar vse skupaj ustvarja značilno mozaično pokra-
jino mešane kulture in naravne raznovrstnosti Slovenske Istre. Ferletič
(2000b, 306) jo primerja kar s Provanso in poudari, da »predstavlja tudi
edino pravo mediteransko pokrajino v Sloveniji, s svojstveno klimo, ra-
stlinjem in kulturno krajino, ki je prijetna in zanimiva za oglede čez vse
leto«.
Vinogradništvo in s predelavo grozdja povezano vinarstvo predsta-
vljata že vrsto let glavno usmeritev kmetij v Slovenski Istri. Značilni sta
velika pestrost in raznolikost, saj se vinogradi nahajajo tako na ravnin-
skih terenih kot v dolinah, na drugi strani pa so lokacije vinogradov na
številnih pobočjih in gričevjih (Bonin 2007). Prst na flišnih istrskih tleh
rado odnaša, zato so si prebivalci pred erozijo v preteklosti pomagali s kul-
turnimi terasami, ki so marsikje še vedno ohranjene. Terase so občasno
100 močno prekopavali in s tem ustvarili še boljše pogoje za intenzivno kme-
tijstvo. Tudi vinograde so zasadili večinoma na terasah, in sicer v kombi-
naciji z oljkami (slika 27). Šele z intenzifikacijo vinogradništva se je vzgoja
trte pomaknila proti dolini in na rahlo nagnjene lege, pri čemer se je šte-
vilo trt zmanjšalo na hektar (Klenar 1994, 80).
Poleg priporočenih in dovoljenih sort vinske trte, kot jih za posame-
zne vinorodne okoliše določa poseben pravilnik, ki izhaja iz Zakona o
vinu (2006), so za vinorodno deželo Primorsko značilne tudi številne sta-
re (udomačene in avtohtone) sorte (Škvarč, Marc in Mrzlić 2015). O to-
vrstni ampelografski pestrosti v Slovenski Istri posebej piše tudi Mrzlić
(2007), ki predstavi petnajst starih istrskih sort vinske trte (med njimi
so npr. cipro, črna borgonja, glera, istrska belina, kanarjola, maločrn in
druge).
Kratek zgodovinski oris vinogradništva in vinarstva na območju
Slovenske Istre
Vinska trta je poleg oljke najpomembnejša kulturna rastlina na obmo-
čju današnje Slovenske Istre. Navado uživanja vina so v jadranski pros-
tor zanesli že grški kolonizatorji, gojenje vinske trte in vinarstva pa se je
razširilo s kasnejšo rimsko ekspanzijo v zadnjih dveh stoletjih pred na-
šim štetjem (Cunja 1995) in istrsko vino je kmalu zaslovelo po celotnem
imperiju.1
1 Tako je rimski polihistor Plinij v delu Naturalis Historia zapisal, da je rimska cesarica Livija (58 p.
n. š.–29 n. š.) dočakala zavidljivo starost 86 let; domnevno zato, ker naj bi uživala znamenito vino
Pucinum iz okolice Tržaškega zaliva, kar naj bi bil po mnenju nekaterih strokovnjakov prvi zapis
o rdečem vinu iz severozahodne Istre, predhodniku današnjega refoška (Darovec 2000b, Vinako-
per 2015b).
žuka ali brnistra idr.), kar vse skupaj ustvarja značilno mozaično pokra-
jino mešane kulture in naravne raznovrstnosti Slovenske Istre. Ferletič
(2000b, 306) jo primerja kar s Provanso in poudari, da »predstavlja tudi
edino pravo mediteransko pokrajino v Sloveniji, s svojstveno klimo, ra-
stlinjem in kulturno krajino, ki je prijetna in zanimiva za oglede čez vse
leto«.
Vinogradništvo in s predelavo grozdja povezano vinarstvo predsta-
vljata že vrsto let glavno usmeritev kmetij v Slovenski Istri. Značilni sta
velika pestrost in raznolikost, saj se vinogradi nahajajo tako na ravnin-
skih terenih kot v dolinah, na drugi strani pa so lokacije vinogradov na
številnih pobočjih in gričevjih (Bonin 2007). Prst na flišnih istrskih tleh
rado odnaša, zato so si prebivalci pred erozijo v preteklosti pomagali s kul-
turnimi terasami, ki so marsikje še vedno ohranjene. Terase so občasno
100 močno prekopavali in s tem ustvarili še boljše pogoje za intenzivno kme-
tijstvo. Tudi vinograde so zasadili večinoma na terasah, in sicer v kombi-
naciji z oljkami (slika 27). Šele z intenzifikacijo vinogradništva se je vzgoja
trte pomaknila proti dolini in na rahlo nagnjene lege, pri čemer se je šte-
vilo trt zmanjšalo na hektar (Klenar 1994, 80).
Poleg priporočenih in dovoljenih sort vinske trte, kot jih za posame-
zne vinorodne okoliše določa poseben pravilnik, ki izhaja iz Zakona o
vinu (2006), so za vinorodno deželo Primorsko značilne tudi številne sta-
re (udomačene in avtohtone) sorte (Škvarč, Marc in Mrzlić 2015). O to-
vrstni ampelografski pestrosti v Slovenski Istri posebej piše tudi Mrzlić
(2007), ki predstavi petnajst starih istrskih sort vinske trte (med njimi
so npr. cipro, črna borgonja, glera, istrska belina, kanarjola, maločrn in
druge).
Kratek zgodovinski oris vinogradništva in vinarstva na območju
Slovenske Istre
Vinska trta je poleg oljke najpomembnejša kulturna rastlina na obmo-
čju današnje Slovenske Istre. Navado uživanja vina so v jadranski pros-
tor zanesli že grški kolonizatorji, gojenje vinske trte in vinarstva pa se je
razširilo s kasnejšo rimsko ekspanzijo v zadnjih dveh stoletjih pred na-
šim štetjem (Cunja 1995) in istrsko vino je kmalu zaslovelo po celotnem
imperiju.1
1 Tako je rimski polihistor Plinij v delu Naturalis Historia zapisal, da je rimska cesarica Livija (58 p.
n. š.–29 n. š.) dočakala zavidljivo starost 86 let; domnevno zato, ker naj bi uživala znamenito vino
Pucinum iz okolice Tržaškega zaliva, kar naj bi bil po mnenju nekaterih strokovnjakov prvi zapis
o rdečem vinu iz severozahodne Istre, predhodniku današnjega refoška (Darovec 2000b, Vinako-
per 2015b).
