Page 102 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
Vinski turizem z geografskim poreklom
102
Slika 28: Hiša refoška, Vinakoper: prikaz bogate tradicije vinogradništva in vinarstva
v Slovenski Istri/Deželi refoška (fotografija: Simon Kerma, 17. 7. 2015).
(velika ekskluzivna vina) kot tudi s padci, ki so bili v veliki meri zaznamo-
vani z boleznimi vinske trte – še najbolj s filoksero (trtna uš), ki je v seve-
rozahodni Istri najbolj razsajala v 80. letih 19. stoletja in je povzročila ve-
liko družbeno stisko (Pletikosić 2000a).
Pridelava vina v Istri je bila do tedaj odvisna skorajda izključno od
posameznih vinogradnikov oziroma mestnih plemiških družin in šele
leta 1888 oziroma 1889 je bil v Kopru ustanovljen prvi vinskopredeloval-
ni obrat, ko je francoska družba J. Champion & C.ie Vins de Champagne
Reims od prav tako francoske prehrambnopredelovalne družbe Société
Genérale Française de Conserves Alimentaire odkupila prostore, vzidane
v vznožju koprskega Belvederja, kjer so nato pridelovali šampanjske peni-
ne in druga vina. Prav v teh prostorih, pred izgradnjo nove kleti, je kasne-
je nastal današnji Vinakoper (Darovec 2000b; Vinakoper 2015b).
Obdobje med obema svetovnima vojnama je predstavljalo izredno
mučna leta za istrskega kmeta, še posebej vinogradnika. Trst je po prvi
svetovni vojni postal le eno izmed italijanskih pristanišč, pred tem je bil
za Avstrijo edino, Istra pa je postala ena izmed številnih italijanskih pro-
vinc in vinorodnih pokrajin. Neprodane zaloge vina so bile od velike go-
se pridelovali pretežno na Primorskem. S posebnim odlokom je kmetom dovolila osemdnevno
prodajo neobdavčenega vina na lastni kmetiji ali v »osmicah«, ki so se v Istri in na tržaškem Krasu
ohranile vse do danes (Refuscusmundi.eu 2016).
102
Slika 28: Hiša refoška, Vinakoper: prikaz bogate tradicije vinogradništva in vinarstva
v Slovenski Istri/Deželi refoška (fotografija: Simon Kerma, 17. 7. 2015).
(velika ekskluzivna vina) kot tudi s padci, ki so bili v veliki meri zaznamo-
vani z boleznimi vinske trte – še najbolj s filoksero (trtna uš), ki je v seve-
rozahodni Istri najbolj razsajala v 80. letih 19. stoletja in je povzročila ve-
liko družbeno stisko (Pletikosić 2000a).
Pridelava vina v Istri je bila do tedaj odvisna skorajda izključno od
posameznih vinogradnikov oziroma mestnih plemiških družin in šele
leta 1888 oziroma 1889 je bil v Kopru ustanovljen prvi vinskopredeloval-
ni obrat, ko je francoska družba J. Champion & C.ie Vins de Champagne
Reims od prav tako francoske prehrambnopredelovalne družbe Société
Genérale Française de Conserves Alimentaire odkupila prostore, vzidane
v vznožju koprskega Belvederja, kjer so nato pridelovali šampanjske peni-
ne in druga vina. Prav v teh prostorih, pred izgradnjo nove kleti, je kasne-
je nastal današnji Vinakoper (Darovec 2000b; Vinakoper 2015b).
Obdobje med obema svetovnima vojnama je predstavljalo izredno
mučna leta za istrskega kmeta, še posebej vinogradnika. Trst je po prvi
svetovni vojni postal le eno izmed italijanskih pristanišč, pred tem je bil
za Avstrijo edino, Istra pa je postala ena izmed številnih italijanskih pro-
vinc in vinorodnih pokrajin. Neprodane zaloge vina so bile od velike go-
se pridelovali pretežno na Primorskem. S posebnim odlokom je kmetom dovolila osemdnevno
prodajo neobdavčenega vina na lastni kmetiji ali v »osmicah«, ki so se v Istri in na tržaškem Krasu
ohranile vse do danes (Refuscusmundi.eu 2016).
