Page 128 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 128
Vinski turizem z geografskim poreklom
ljivo se to nanaša na »Značilni ‚terroir‘ in raznovrstne mikrolokacije …«
(3,9) in »Značilni (tradicionalni postopki pridelave vin« (3,6), ki po
mnenju nekaterih očitno nimajo takšnega vinskoturističnega razvojnega
potenciala kot »Značilna lokalna živila in kulinarika v kombinaciji z vi-
nom« (4,8) ali »Avtohtone (udomačene) sorte …« (4,6) in »Kakovostna
ponudba raznovrstnih vin« (4,5). Enako visoko ocenjujejo »Atraktiv-
no kulturno krajino …«, na drugi strani pa je najslabše ocenjen element
»Presečišče različnih kultur in držav s pestro sestavo prebivalstva« (3,1).
Sodelujoče pri obeh skupinah smo v drugem krogu tudi vprašali, ali
bi poleg podanih ocen na seznam izbranih elementov (značilnosti) želeli
dodati še kakšen komentar. To so storili štirje sodelujoči iz skupine TGS
in šest sodelujočih iz VS. Njihova mnenja prikazujemo spodaj.
128
1. krog – dodatni komentarji (TGS)
Z moje strani so osebe, s katerimi delamo na promociji in dejanski izvedbi izletov z vinsko tematiko po Slovenski Is-
tri, bolj navdušene nad osebnim pristopom, družinsko tradicijo in pristnimi okusi. Kulinarični in vinski izleti imajo
konotacijo sproščanja in uživanja v kulinaričnih zakladih. Zraven seveda sodijo tudi splošne informacije o zgodovini
in geografski legi, vendar je skupek vsega to, kar pritegne goste.
Slovenska Istra je vsa butična. Ne more biti drugačna, saj je tako kot cela Slovenija premajhna, da bi se kosala s ko-
ličinami, ki jih lahko proizvedejo države, ki so dosti večje in nimajo naravnih danosti, ki jih premore Slovenska Istra.
Ekološka predelava vina in oljčnega olja, sicer v manjših količinah vendar z veliko dodane vrednosti, bo privabila tudi
butične goste, ki to posebej cenijo. V mislih imam ciljno skupino turistov, ki zahtevajo tudi butične hotele oziroma
namestitve ter butični servis in ponudbo.
Menim, da bi morale bili navedene značilnosti vse izjemno pomembne za razvoj turizma na našem področju na
splošno, ne samo vinskega. Moji odgovori temeljijo na tem, koliko menim, da so te značilnosti sedaj razvite v prim-
erjavi z drugimi zanimivimi destinacijami.
V zadnjem času opažam, da se ljudje vedno bolj obračajo k neki tradiciji, navadam ... iz preteklosti. Poudarek je tudi
na ekološki pridelavi proizvodov, ki vedno najdejo kupca, ne glade na ceno. Vsekakor pa vsak proizvod lažje najde
kupca, če je podkrepljen z neko zgodbo, tradicijo ..., ki izvira iz kraja, kjer je proizveden.
2. krog – dodatni komentarji (VS)
Pomen povezovanja vinarjev in ponudnikov, njihovo izobraževanje za kakovostno predstavitev, kakovosten pred-
stavitveni material.
Za promocijo vinskega turizma so vsi navedeni elementi zelo pomembni. Resnično težko jih razvrstim po pomem-
bnosti. Morda je za odtenek manj pomembna le geografska lega (ker so ljudje za nekaj res dobrega pripravljeni poto-
vati tudi daleč, je pa bližina Italije, Avstrije ... vsekakor prednost). Kot rečeno, ostali elementi tvorijo smiselno celoto
in kateregakoli težko pogrešamo.
Mislim, da mora biti promocija predvsem izvirna in edinstvena; treba se je izogibati zguljenim sloganom in parolam,
kot so trajnostni razvoj, vino z dušo, ljubezen v kozarcu ...
Tipično slovenska bolezen, da se vsem zdi bolj pomembno poudarjati (z)mešanost S. Istre, ne pa njeno kleno slov-
enskost.
Vse značilnosti bi po pomembnosti označila s 5, a vprašanje je razvoj vinskega turizma – tu imajo pa določene stvari
večjo težo od drugih.
ljivo se to nanaša na »Značilni ‚terroir‘ in raznovrstne mikrolokacije …«
(3,9) in »Značilni (tradicionalni postopki pridelave vin« (3,6), ki po
mnenju nekaterih očitno nimajo takšnega vinskoturističnega razvojnega
potenciala kot »Značilna lokalna živila in kulinarika v kombinaciji z vi-
nom« (4,8) ali »Avtohtone (udomačene) sorte …« (4,6) in »Kakovostna
ponudba raznovrstnih vin« (4,5). Enako visoko ocenjujejo »Atraktiv-
no kulturno krajino …«, na drugi strani pa je najslabše ocenjen element
»Presečišče različnih kultur in držav s pestro sestavo prebivalstva« (3,1).
Sodelujoče pri obeh skupinah smo v drugem krogu tudi vprašali, ali
bi poleg podanih ocen na seznam izbranih elementov (značilnosti) želeli
dodati še kakšen komentar. To so storili štirje sodelujoči iz skupine TGS
in šest sodelujočih iz VS. Njihova mnenja prikazujemo spodaj.
128
1. krog – dodatni komentarji (TGS)
Z moje strani so osebe, s katerimi delamo na promociji in dejanski izvedbi izletov z vinsko tematiko po Slovenski Is-
tri, bolj navdušene nad osebnim pristopom, družinsko tradicijo in pristnimi okusi. Kulinarični in vinski izleti imajo
konotacijo sproščanja in uživanja v kulinaričnih zakladih. Zraven seveda sodijo tudi splošne informacije o zgodovini
in geografski legi, vendar je skupek vsega to, kar pritegne goste.
Slovenska Istra je vsa butična. Ne more biti drugačna, saj je tako kot cela Slovenija premajhna, da bi se kosala s ko-
ličinami, ki jih lahko proizvedejo države, ki so dosti večje in nimajo naravnih danosti, ki jih premore Slovenska Istra.
Ekološka predelava vina in oljčnega olja, sicer v manjših količinah vendar z veliko dodane vrednosti, bo privabila tudi
butične goste, ki to posebej cenijo. V mislih imam ciljno skupino turistov, ki zahtevajo tudi butične hotele oziroma
namestitve ter butični servis in ponudbo.
Menim, da bi morale bili navedene značilnosti vse izjemno pomembne za razvoj turizma na našem področju na
splošno, ne samo vinskega. Moji odgovori temeljijo na tem, koliko menim, da so te značilnosti sedaj razvite v prim-
erjavi z drugimi zanimivimi destinacijami.
V zadnjem času opažam, da se ljudje vedno bolj obračajo k neki tradiciji, navadam ... iz preteklosti. Poudarek je tudi
na ekološki pridelavi proizvodov, ki vedno najdejo kupca, ne glade na ceno. Vsekakor pa vsak proizvod lažje najde
kupca, če je podkrepljen z neko zgodbo, tradicijo ..., ki izvira iz kraja, kjer je proizveden.
2. krog – dodatni komentarji (VS)
Pomen povezovanja vinarjev in ponudnikov, njihovo izobraževanje za kakovostno predstavitev, kakovosten pred-
stavitveni material.
Za promocijo vinskega turizma so vsi navedeni elementi zelo pomembni. Resnično težko jih razvrstim po pomem-
bnosti. Morda je za odtenek manj pomembna le geografska lega (ker so ljudje za nekaj res dobrega pripravljeni poto-
vati tudi daleč, je pa bližina Italije, Avstrije ... vsekakor prednost). Kot rečeno, ostali elementi tvorijo smiselno celoto
in kateregakoli težko pogrešamo.
Mislim, da mora biti promocija predvsem izvirna in edinstvena; treba se je izogibati zguljenim sloganom in parolam,
kot so trajnostni razvoj, vino z dušo, ljubezen v kozarcu ...
Tipično slovenska bolezen, da se vsem zdi bolj pomembno poudarjati (z)mešanost S. Istre, ne pa njeno kleno slov-
enskost.
Vse značilnosti bi po pomembnosti označila s 5, a vprašanje je razvoj vinskega turizma – tu imajo pa določene stvari
večjo težo od drugih.
