Page 135 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Vinskoturistična regija Slovenska Istra 135
kalnega značaja, ki povzdiguje nekomercialno in tradicionalno pridelano
malvazijo. Sama prireditev ne želi biti všečna turistu (ga sploh ne priča-
kuje, četudi ne zavrača), temveč ljuba domačinu, saj je to njegov praznik.
V kontekstu širše turistične ponudbe malvazija sicer že dlje časa igra
pomembnejšo vlogo. S sodobnejšimi postopki kletarjenja je dosegla pri-
jetno svežino in pitnost, kar se odlično prilega zlasti k morskim speci-
alitetam pa tudi k drugim tipičnim istrskim jedem. »Kakovostna teh-
nologija pridelave vina v kleti nudi še tako razvajenemu sladokuscu v
kombinaciji z ribjimi jedmi asociacijo po okusu zemlje, obilju sončnih
žarkov ter zlato rumenih grozdnih jagodah malvazije, ki jo v čaši lahko
dober tehnolog ponudi človeku.« (Šikovec 1996, 191). Šikovčeva sicer še
vedno izpostavlja problem takratne šablonske pridelave »domače«, obi-
čajno oksidirane in pokvarjene malvazije s poudarjeno noto krepko ma-
ceriranega vina, kar naj bi bilo nasploh nedopustno za turizem (Šikovec
1996). Z vzponom tako imenovanih oranžnih vin (Festival oranžnih vin
v Izoli – eden najbolje obiskanih vinskih dogodkov) se danes ponovno
krepi krog ljubiteljev tradicionalne istrske malvazije, ki pa – kljub prislo-
vični oznaki, da gre za »vino, kot so ga delali naši nonoti« – v tehnolo-
škem (in marketinškem) pogledu seveda bistveno presega kakovost nek-
danje »domače« malvazije.
Malvazija kot sorta in vino z različnimi slogi se je izkazala kot izje-
mno komunikativen medij (za razliko od »spornega« terana oziroma re-
foška) celo za promocijo Istre kot čezmejne vinske regije s skupnim vino-
rodnim okolišem, imenovanim Istra. Da so hrvaški in slovenski vinarji iz
Istre zadevo resno zastavili, priča tudi podpis pisma o nameri leta 2011 v
Umagu. V tem duhu je leta 2013 prišlo do sodelovanja kmetijske, turistič-
ne in vinarske stroke iz Slovenije in Hrvaške v okviru čezmejnega projek-
ta »Po poteh istrske malvazije« z akronimom Malvasia TourIstra.5
Projekt se je med drugim izdatno promoviral tudi na Festivalu malva-
zije, ki ga že od leta 1998 zelo uspešno organizira DVSI. Dvodnevni »Fe-
stival malvazija, žlahtni okus Mediterana« vsako leto pritegne več kot 2
tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, ki lahko okušajo malvazije 60
vinarjev iz hrvaškega, italijanskega in slovenskega dela Istre ter Goriških
brd, Krasa in Vipavske doline, včasih pa še kakšno drugo mediteransko
sorto malvazije. Festival malvazija zadnja leta zaporedoma gostuje v Por-
torožu, kjer so pogoji za izvedbo očitno najugodnejši. Sicer pa je ta festi-
val izmenično gostoval vsako leto v drugi občini Slovenske Istre. Festival
ni posvečen izključno vinu, temveč promovira tudi kakovostno druženje
5 Več o projektu glej na: http://www.malvasia-touristra.eu/o-projektu/?lang=sl.
kalnega značaja, ki povzdiguje nekomercialno in tradicionalno pridelano
malvazijo. Sama prireditev ne želi biti všečna turistu (ga sploh ne priča-
kuje, četudi ne zavrača), temveč ljuba domačinu, saj je to njegov praznik.
V kontekstu širše turistične ponudbe malvazija sicer že dlje časa igra
pomembnejšo vlogo. S sodobnejšimi postopki kletarjenja je dosegla pri-
jetno svežino in pitnost, kar se odlično prilega zlasti k morskim speci-
alitetam pa tudi k drugim tipičnim istrskim jedem. »Kakovostna teh-
nologija pridelave vina v kleti nudi še tako razvajenemu sladokuscu v
kombinaciji z ribjimi jedmi asociacijo po okusu zemlje, obilju sončnih
žarkov ter zlato rumenih grozdnih jagodah malvazije, ki jo v čaši lahko
dober tehnolog ponudi človeku.« (Šikovec 1996, 191). Šikovčeva sicer še
vedno izpostavlja problem takratne šablonske pridelave »domače«, obi-
čajno oksidirane in pokvarjene malvazije s poudarjeno noto krepko ma-
ceriranega vina, kar naj bi bilo nasploh nedopustno za turizem (Šikovec
1996). Z vzponom tako imenovanih oranžnih vin (Festival oranžnih vin
v Izoli – eden najbolje obiskanih vinskih dogodkov) se danes ponovno
krepi krog ljubiteljev tradicionalne istrske malvazije, ki pa – kljub prislo-
vični oznaki, da gre za »vino, kot so ga delali naši nonoti« – v tehnolo-
škem (in marketinškem) pogledu seveda bistveno presega kakovost nek-
danje »domače« malvazije.
Malvazija kot sorta in vino z različnimi slogi se je izkazala kot izje-
mno komunikativen medij (za razliko od »spornega« terana oziroma re-
foška) celo za promocijo Istre kot čezmejne vinske regije s skupnim vino-
rodnim okolišem, imenovanim Istra. Da so hrvaški in slovenski vinarji iz
Istre zadevo resno zastavili, priča tudi podpis pisma o nameri leta 2011 v
Umagu. V tem duhu je leta 2013 prišlo do sodelovanja kmetijske, turistič-
ne in vinarske stroke iz Slovenije in Hrvaške v okviru čezmejnega projek-
ta »Po poteh istrske malvazije« z akronimom Malvasia TourIstra.5
Projekt se je med drugim izdatno promoviral tudi na Festivalu malva-
zije, ki ga že od leta 1998 zelo uspešno organizira DVSI. Dvodnevni »Fe-
stival malvazija, žlahtni okus Mediterana« vsako leto pritegne več kot 2
tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, ki lahko okušajo malvazije 60
vinarjev iz hrvaškega, italijanskega in slovenskega dela Istre ter Goriških
brd, Krasa in Vipavske doline, včasih pa še kakšno drugo mediteransko
sorto malvazije. Festival malvazija zadnja leta zaporedoma gostuje v Por-
torožu, kjer so pogoji za izvedbo očitno najugodnejši. Sicer pa je ta festi-
val izmenično gostoval vsako leto v drugi občini Slovenske Istre. Festival
ni posvečen izključno vinu, temveč promovira tudi kakovostno druženje
5 Več o projektu glej na: http://www.malvasia-touristra.eu/o-projektu/?lang=sl.
