Page 134 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 134
Vinski turizem z geografskim poreklom
nagrajenih vin in istrskih jedeh v lični Marežganski kanavi.3 Ta je zgraje-
na iz kamna in lesa, tipičnih elementov istrske arhitekture. Za organiza-
cijo prireditve skrbi Turistično društvo Marezige, ki je bilo ustanovljeno
prav z namenom izpeljave tega praznika. Po besedah dolgoletnega pred-
sednika društva, Vilija Bržana, imajo zelo pomembno vlogo pri vsem sku-
paj članice aktiva kmečkih žena, ki poskrbijo za kulinariko (predvsem
kruh, različne sladice in pecivo, bakala, sir in pršut) ter strežbo na prizo-
rišču (Grča 2012a, 8). Kontinuiteta in sam obstoj Praznika refoška sta bila
večkrat na preizkušnji, zlasti po osamosvojitvi Slovenije, in le z vključitvi-
jo predstavnikov različnih ustanov v organizacijski odbor (MO Koper,
Krajevna skupnost, Vinakoper, Kmetijskosvetovalna služba idr.), s pri-
stojbinami razstavljavcev ter sponzorskimi sredstvi4 se je lahko ohranil v
želeni izvedbi. Dodatne težave je zaradi omejitve potrošnje vina povzro-
134 čil nov (zadnji) Zakon o vinu (2006), kar je botrovalo naglemu upadu pro-
daje nagrajenih vin (kot najpomembnejšega vira prihodkov organizator-
ja) po letu 2006/2007 (Grča 2012a). Vse navedeno je skupaj s povečanimi
stroški organizacije, zlasti na račun varovanja prireditve, privedlo do več-
je komercializacije praznika. Samo po sebi to ni negativno, je pa za marsi-
koga lahko moteče, da kot močna protiutež tradicionalnemu (avtentične-
mu?) prazniku prevlada ponudba točenega piva in čevapčičev, čemur smo
bili osebno priča na zadnjih izvedbah Praznika refoška.
Kot odgovor na neželene procese banalizacije z izgubo koncepta in
posledično identitete prireditve, ki naj bi slavila predvsem vino refošk,
to je »kralja črnine« (rex fuscus), je bil v Manziolijevi palači v Izoli leta
2014 prvič organiziran festival Refuscus Mundi (Svet refoška), ki po vzo-
ru že uveljavljenega Festivala malvazije izpostavi vrhunske vinarje iz Hr-
vaške (Istrska županija), Italije (Furlanija-Julijska krajina) in Slovenije
(Kras in Slovenska Istra). Slednji ljubiteljem in poznavalcem vin predsta-
vljajo sortna vina različnih slogov in zvrsti, v katerih ima refošk poglavit-
no vlogo. Pokušino vin spremljajo delavnice in vodene degustacije, na ka-
terih strokovnjaki obiskovalcem predstavijo svet refoška, značilnosti vin
in izjemen potencial sorte, ob tem pa še njeno zakoreninjenost v vinski
zgodovini in tradiciji Istre ter drugih krajev ob severnem Jadranu. Dodat-
no razsežnost prireditve dopolnita odlična kulinarika in poezija, posve-
čena vinu in zlasti refošku (Refuscusmundi.eu 2016).
Na drugi strani je tu za primerjavo veliko mlajša in sploh ne tako sra-
mežljiva Bela Istrijana (odvija se v juliju od leta 2013 dalje), ki jo moramo
poudariti kot vzorčen primer kakovostne (vinu posvečene) prireditve lo-
3 Praznik refoška ima tudi svojo spletno stran: http://www.praznik-refoska.si/.
4 Strošek prireditve je ocenjen med 40 do 50 tisoč evri (Grča 2012a).
nagrajenih vin in istrskih jedeh v lični Marežganski kanavi.3 Ta je zgraje-
na iz kamna in lesa, tipičnih elementov istrske arhitekture. Za organiza-
cijo prireditve skrbi Turistično društvo Marezige, ki je bilo ustanovljeno
prav z namenom izpeljave tega praznika. Po besedah dolgoletnega pred-
sednika društva, Vilija Bržana, imajo zelo pomembno vlogo pri vsem sku-
paj članice aktiva kmečkih žena, ki poskrbijo za kulinariko (predvsem
kruh, različne sladice in pecivo, bakala, sir in pršut) ter strežbo na prizo-
rišču (Grča 2012a, 8). Kontinuiteta in sam obstoj Praznika refoška sta bila
večkrat na preizkušnji, zlasti po osamosvojitvi Slovenije, in le z vključitvi-
jo predstavnikov različnih ustanov v organizacijski odbor (MO Koper,
Krajevna skupnost, Vinakoper, Kmetijskosvetovalna služba idr.), s pri-
stojbinami razstavljavcev ter sponzorskimi sredstvi4 se je lahko ohranil v
želeni izvedbi. Dodatne težave je zaradi omejitve potrošnje vina povzro-
134 čil nov (zadnji) Zakon o vinu (2006), kar je botrovalo naglemu upadu pro-
daje nagrajenih vin (kot najpomembnejšega vira prihodkov organizator-
ja) po letu 2006/2007 (Grča 2012a). Vse navedeno je skupaj s povečanimi
stroški organizacije, zlasti na račun varovanja prireditve, privedlo do več-
je komercializacije praznika. Samo po sebi to ni negativno, je pa za marsi-
koga lahko moteče, da kot močna protiutež tradicionalnemu (avtentične-
mu?) prazniku prevlada ponudba točenega piva in čevapčičev, čemur smo
bili osebno priča na zadnjih izvedbah Praznika refoška.
Kot odgovor na neželene procese banalizacije z izgubo koncepta in
posledično identitete prireditve, ki naj bi slavila predvsem vino refošk,
to je »kralja črnine« (rex fuscus), je bil v Manziolijevi palači v Izoli leta
2014 prvič organiziran festival Refuscus Mundi (Svet refoška), ki po vzo-
ru že uveljavljenega Festivala malvazije izpostavi vrhunske vinarje iz Hr-
vaške (Istrska županija), Italije (Furlanija-Julijska krajina) in Slovenije
(Kras in Slovenska Istra). Slednji ljubiteljem in poznavalcem vin predsta-
vljajo sortna vina različnih slogov in zvrsti, v katerih ima refošk poglavit-
no vlogo. Pokušino vin spremljajo delavnice in vodene degustacije, na ka-
terih strokovnjaki obiskovalcem predstavijo svet refoška, značilnosti vin
in izjemen potencial sorte, ob tem pa še njeno zakoreninjenost v vinski
zgodovini in tradiciji Istre ter drugih krajev ob severnem Jadranu. Dodat-
no razsežnost prireditve dopolnita odlična kulinarika in poezija, posve-
čena vinu in zlasti refošku (Refuscusmundi.eu 2016).
Na drugi strani je tu za primerjavo veliko mlajša in sploh ne tako sra-
mežljiva Bela Istrijana (odvija se v juliju od leta 2013 dalje), ki jo moramo
poudariti kot vzorčen primer kakovostne (vinu posvečene) prireditve lo-
3 Praznik refoška ima tudi svojo spletno stran: http://www.praznik-refoska.si/.
4 Strošek prireditve je ocenjen med 40 do 50 tisoč evri (Grča 2012a).
