Page 136 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
Vinski turizem z geografskim poreklom
ob hrani v povezavi z malvazijo, organizirane so izobraževalne delavnice,
predavanja, okrogle mize in vodene degustacije.
Na izvedbi leta 2015 (dne 29. in 30. 3.) smo v okviru omenjenega pro-
jekta Malvasia TourIstra izpeljali tudi priložnostno anketno raziskavo
med obiskovalci. Nekatere najbolj zanimivejše rezultate ankete predsta-
vljamo v nadaljevanju.6
Obiskovalci vinske prireditve – Festival malvazija
Anketiranje je potekalo na prizorišču festivala med udeleženci. Skupaj je
bilo zbranih 88 korektno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Razmerje
med moškimi in ženskimi anketiranci je bilo malenkost v prid moški po-
pulaciji. Večina jih je imela visoko (univerzitetno) izobrazbo (60 %). Naj-
večji delež anketirancev (36 %) je predstavljala starostna kategorija od 25
136 do 34 let. Po kraju oziroma regiji bivanja je največji delež (41 %) odpadel
na »domačine« Slovenske Istre (Koper, Izola, Portorož), iz Štajerske jih
je prišlo 19 %, iz Ljubljane z okolico 17 %, iz drugih slovenskih krajev pa
skupaj 21 %. Dva anketiranca sta bila iz sosednjih držav (iz hrvaške Istre
in iz Trsta).
Kot najpomembnejši vir informacij o vinskem festivalu so bili ome-
njeni (izbrani) prijatelji in znanci (40 %), sledi medmrežje, medtem ko so
plakati ob cesti, TIC-i in hoteli glede tega najmanj pomembni. Prijatelji
in znanci so bili tudi daleč najpogostejši spremljevalci anketirancev. Veči-
noma so si anketiranci sami organizirali obisk festivala. Realiziranih no-
čitev med anketiranci je bilo relativno malo (10 %).
Anketiranci najraje posegajo po suhem vinu, najmanj pa po poseb-
nih (likerskih) vinih. Mesečno za vino v največ primerih potrošijo do 20
EUR oziroma od 21 do 35 EUR. Vino najpogosteje uživajo doma, na dru-
gem mestu pa so v tem pogledu gostinski obrati. Vino večinoma kupuje-
jo v litrskih steklenicah ali buteljkah (0,75 l), največkrat v trgovskem cen-
tru ali direktno pri vinarjih. Najpomembnejši motivi za uživanje vina so
povezani s kulinaričnim doživetjem, dojemanjem vina kot dejavnika po-
vezovanja ob posebnih priložnostih (npr. druženju z družino in prijate-
lji) ter hedonističnim vidikom (osebno zadovoljstvo in užitek ter všečnost
vonja in okusa po vinu).
Poznavanje vina smo merili z nekaterimi elementi, na podlagi kate-
rih lahko sklepamo, da imajo anketiranci povprečno znanje o vinu, saj
6 Poudariti moramo, da je šlo za specifično raziskavo, povezano z obiskom festivala ene sorte (mal-
vazije), in da ti rezultati nikakor ne odražajo celovite slike vseh vinskih prireditev v Slovenski Istri.
To pilotno raziskavo bi vsekakor veljalo razširiti na večletni monitoring iste prireditve kakor tudi
na druge (večje) vinske prireditve na obravnavanem območju.
ob hrani v povezavi z malvazijo, organizirane so izobraževalne delavnice,
predavanja, okrogle mize in vodene degustacije.
Na izvedbi leta 2015 (dne 29. in 30. 3.) smo v okviru omenjenega pro-
jekta Malvasia TourIstra izpeljali tudi priložnostno anketno raziskavo
med obiskovalci. Nekatere najbolj zanimivejše rezultate ankete predsta-
vljamo v nadaljevanju.6
Obiskovalci vinske prireditve – Festival malvazija
Anketiranje je potekalo na prizorišču festivala med udeleženci. Skupaj je
bilo zbranih 88 korektno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Razmerje
med moškimi in ženskimi anketiranci je bilo malenkost v prid moški po-
pulaciji. Večina jih je imela visoko (univerzitetno) izobrazbo (60 %). Naj-
večji delež anketirancev (36 %) je predstavljala starostna kategorija od 25
136 do 34 let. Po kraju oziroma regiji bivanja je največji delež (41 %) odpadel
na »domačine« Slovenske Istre (Koper, Izola, Portorož), iz Štajerske jih
je prišlo 19 %, iz Ljubljane z okolico 17 %, iz drugih slovenskih krajev pa
skupaj 21 %. Dva anketiranca sta bila iz sosednjih držav (iz hrvaške Istre
in iz Trsta).
Kot najpomembnejši vir informacij o vinskem festivalu so bili ome-
njeni (izbrani) prijatelji in znanci (40 %), sledi medmrežje, medtem ko so
plakati ob cesti, TIC-i in hoteli glede tega najmanj pomembni. Prijatelji
in znanci so bili tudi daleč najpogostejši spremljevalci anketirancev. Veči-
noma so si anketiranci sami organizirali obisk festivala. Realiziranih no-
čitev med anketiranci je bilo relativno malo (10 %).
Anketiranci najraje posegajo po suhem vinu, najmanj pa po poseb-
nih (likerskih) vinih. Mesečno za vino v največ primerih potrošijo do 20
EUR oziroma od 21 do 35 EUR. Vino najpogosteje uživajo doma, na dru-
gem mestu pa so v tem pogledu gostinski obrati. Vino večinoma kupuje-
jo v litrskih steklenicah ali buteljkah (0,75 l), največkrat v trgovskem cen-
tru ali direktno pri vinarjih. Najpomembnejši motivi za uživanje vina so
povezani s kulinaričnim doživetjem, dojemanjem vina kot dejavnika po-
vezovanja ob posebnih priložnostih (npr. druženju z družino in prijate-
lji) ter hedonističnim vidikom (osebno zadovoljstvo in užitek ter všečnost
vonja in okusa po vinu).
Poznavanje vina smo merili z nekaterimi elementi, na podlagi kate-
rih lahko sklepamo, da imajo anketiranci povprečno znanje o vinu, saj
6 Poudariti moramo, da je šlo za specifično raziskavo, povezano z obiskom festivala ene sorte (mal-
vazije), in da ti rezultati nikakor ne odražajo celovite slike vseh vinskih prireditev v Slovenski Istri.
To pilotno raziskavo bi vsekakor veljalo razširiti na večletni monitoring iste prireditve kakor tudi
na druge (večje) vinske prireditve na obravnavanem območju.
