Page 132 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 132
Vinski turizem z geografskim poreklom

infrastruktura, neažurirane označbe in predvsem šibka povezanost med
samimi ponudniki (Otočan 2008).

Ob ureditvi skrbništva, infrastrukturnih ukrepih in animaciji ponu-
dnikov bi se odgovorni morali usmeriti predvsem na ustrezno promocijo
VTC, s turističnimi pisarnami in z ažurnimi informacijami o turistični
ponudbi (promocijski materiali, privlačno oblikovane ter posodobljene
spletne strani). Ključno je tudi povezovanje ponudbe VTC z vsemi obli-
kami turistične ponudbe na podeželju, z organiziranjem dnevnih izletov
ali daljših aranžmajev. Trenutno so na terenu le redke lokalne turistične
agencije, ki samostojno razvijajo in tržijo velik potencial VTC (npr. Au-
tentica, IstraTerra, Istranka in Atlas Express – Koper Tours).

Poskus reanimacije Istrske VTC je deloma uspel s projektom »Od
kantine do torkle«, ki ga je Mestna občina Koper organizirala decembra
132 2007, nato pa še dvakrat v letu 2008, ko je povezal vse tri občine. Kasne-
je se je projekt preimenoval v »Od vinarja do oljkarja«, vlogo soorganiza-
torja pa je prevzelo Društvo vinogradnikov Slovenske Istre (DVSI). Zdi
se, da je moč prireditve, ki naj bi izkoristila potencial Istrske VTC, neko-
liko opešala. Zgodi se enkrat letno, okrog 31. maja, ko je svetovni dan od-
prtih kleti.

Vinskoturistične prireditve in festivali
Carlsen in Charters (2006b, 11) sta prepričana, da so vinske prireditve in
festivali oziroma z vinom povezani dogodki tisti medij, ki povzame samo
bistvo vinskega turizma, saj navadno združujejo vse, kar lahko ponudita
kraj ali regija. V povezavi z dokaj kakovostno turistično ponudbo v Slo-
venski Istri je potrebno omeniti kar nekaj pomembnih tradicionalnih in
tudi novejših inovativnih prireditev, povezanih z vinom. Kot ugotavlja-
mo, je ponudba v primerjavi s sosednjimi vinorodnimi okoliši Primorske
zelo pestra in lokalno specifična, v nekaterih pogledih pa tudi precej po-
dobna, saj temelji na skupni tradiciji in običajih (trgatev, martinovanje,
uveljavljene promocijske strategije, npr. odprte kleti, izbor vinskih kra-
ljic itd.) (Kerma 2012). V splošnem so vinske prireditve dobro obiskane,
čeprav se jih večinoma (zlasti v primeru tradicionalnih dogodkov) udele-
žujejo domačini in dnevni izletniki, ne pa toliko (vinski) turisti. V tem
pogledu je Slovenska Istra v posebnem položaju, saj je skupni obisk pred-
vsem odraz poletne sezonskosti. Po mnenju nekaterih organizatorjev naj
bi bilo ponudbe dotičnih prireditev celo preveč. Temu je v veliki meri
botroval tudi projekt »Gastronomski zakladi Istre« (od leta 2009 da-
lje), ko je število vseh z vinom in s kulinariko povezanih prireditev nara-
slo na več kot 20, pri čemer so skupaj privabile dobrih 150 tisoč obisko-
   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137