Page 162 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 162
Vinski turizem z geografskim poreklom
membno vlogo v kontekstu zaščite vin oz. določanja njihovega geograf-
skega porekla. Terroir operira s prepričanjem, da vsako vino vsebuje zna-
čilnosti določenega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so torej
poleg fizičnih dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki. Pri razumeva-
nju terroirja je torej geografija tista, ki vinu osmisli prostor ali izkustvo
kraja (sense of place) in ga dela posebnega oziroma drugačnega od vin, ki
so pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se tako kaže v bolj ali manj za-
vezujočih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega porekla po
posameznih državah, vinskih regijah oziroma okoliših. V kontekstu vi-
norodne dežele Primorske, kjer so številne stare in tudi avtohtone sorte
grozdja močno prisotne (četudi z vidika tržne pridelave vina vse niso ko-
mercialno zanimive), lahko torej za vinorodni okoliš Slovenska Istra po-
trdimo, da operira z dvema širše uveljavljenima priporočenima sortama
162 (refošk in malvazija), ki ju kot popestritev v ponudbi poleg muškata do-
polnjujejo še nekatere stare sorte (npr. maločrn in cipro).
Na globalnem vinskem trgu vladajo precej zaostrene razmere, ki na-
rekujejo povezovanje oz. preplet vinarskega in turističnega gospodarstva
v skupne aktivnosti. Pogosto in vedno bolj se omenjeni panogi vzajemno
dopolnjujeta in prihaja do sinergičnih učinkov, ki se kažejo v razcvetu
vinskoturističnih regij. Ko skušamo identificirati politike oz. strategije
turistične promocije v kontekstu razvoja vinskega turizma v Sloveniji in
njenih vinskih regijah, vedno znova ugotavljamo, da se v razvojnih načr-
tih vinskemu turizmu (še vedno) ne namenja pozornosti, kot bi si jo za-
služil, čeprav praktično vsi dokumenti, vsaj na papirju, poudarjajo njegov
pomen za lokalni in regionalni razvoj. Razvoj vinskega turizma – četudi
se ta lahko pojavlja v mestih in celo izven vinorodnih območij – pa je v
vsakem primeru neposredno povezan z razvojem podeželja. Tam je, vsaj
v infrastrukturnem smislu, enega ključnih razvojnih impulzov pomenil
projekt vzpostavitve vinskih turističnih cest (VTC), od katerega so si in
si še vedno veliko obetajo tudi v Slovenski Istri. Istrska VTC je bila ob
svoji iniciaciji dobro zastavljen projekt s širšo podporo lokalne skupnosti,
ki pa je v nadaljevanju zaradi slabe koordiniranosti med občinami in pro-
blema skrbništva zašel v krizo. Na drugi strani smo lahko priča razcvetu
različnih vinskih prireditev, a je teh na vinorodnem podeželju manj kot v
obmorskih mestih, kjer je sicer skoncentrirana turistična ponudba in pre-
vladujejo sezonski turisti. To bi lahko bila velika prednost in priložnost
tudi za podeželje, čeprav ta potencial zaenkrat ostaja slabo izkoriščen.
Na podlagi zbranih informacij s terenske raziskave lahko brez večjih
zadržkov ugotovimo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na
drugi (razvojni) stopnji, tako po štiristopenjskem modelu Tomljenoviće-
membno vlogo v kontekstu zaščite vin oz. določanja njihovega geograf-
skega porekla. Terroir operira s prepričanjem, da vsako vino vsebuje zna-
čilnosti določenega okolja, v katerem dozoreva grozdje. Pri tem so torej
poleg fizičnih dejavnikov pomembni tudi kulturni vidiki. Pri razumeva-
nju terroirja je torej geografija tista, ki vinu osmisli prostor ali izkustvo
kraja (sense of place) in ga dela posebnega oziroma drugačnega od vin, ki
so pridelana drugje. Aplikativnost terroirja se tako kaže v bolj ali manj za-
vezujočih sistemih pravil, ki definirajo kontrolo geografskega porekla po
posameznih državah, vinskih regijah oziroma okoliših. V kontekstu vi-
norodne dežele Primorske, kjer so številne stare in tudi avtohtone sorte
grozdja močno prisotne (četudi z vidika tržne pridelave vina vse niso ko-
mercialno zanimive), lahko torej za vinorodni okoliš Slovenska Istra po-
trdimo, da operira z dvema širše uveljavljenima priporočenima sortama
162 (refošk in malvazija), ki ju kot popestritev v ponudbi poleg muškata do-
polnjujejo še nekatere stare sorte (npr. maločrn in cipro).
Na globalnem vinskem trgu vladajo precej zaostrene razmere, ki na-
rekujejo povezovanje oz. preplet vinarskega in turističnega gospodarstva
v skupne aktivnosti. Pogosto in vedno bolj se omenjeni panogi vzajemno
dopolnjujeta in prihaja do sinergičnih učinkov, ki se kažejo v razcvetu
vinskoturističnih regij. Ko skušamo identificirati politike oz. strategije
turistične promocije v kontekstu razvoja vinskega turizma v Sloveniji in
njenih vinskih regijah, vedno znova ugotavljamo, da se v razvojnih načr-
tih vinskemu turizmu (še vedno) ne namenja pozornosti, kot bi si jo za-
služil, čeprav praktično vsi dokumenti, vsaj na papirju, poudarjajo njegov
pomen za lokalni in regionalni razvoj. Razvoj vinskega turizma – četudi
se ta lahko pojavlja v mestih in celo izven vinorodnih območij – pa je v
vsakem primeru neposredno povezan z razvojem podeželja. Tam je, vsaj
v infrastrukturnem smislu, enega ključnih razvojnih impulzov pomenil
projekt vzpostavitve vinskih turističnih cest (VTC), od katerega so si in
si še vedno veliko obetajo tudi v Slovenski Istri. Istrska VTC je bila ob
svoji iniciaciji dobro zastavljen projekt s širšo podporo lokalne skupnosti,
ki pa je v nadaljevanju zaradi slabe koordiniranosti med občinami in pro-
blema skrbništva zašel v krizo. Na drugi strani smo lahko priča razcvetu
različnih vinskih prireditev, a je teh na vinorodnem podeželju manj kot v
obmorskih mestih, kjer je sicer skoncentrirana turistična ponudba in pre-
vladujejo sezonski turisti. To bi lahko bila velika prednost in priložnost
tudi za podeželje, čeprav ta potencial zaenkrat ostaja slabo izkoriščen.
Na podlagi zbranih informacij s terenske raziskave lahko brez večjih
zadržkov ugotovimo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na
drugi (razvojni) stopnji, tako po štiristopenjskem modelu Tomljenoviće-
