Page 157 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 157
Sklep 157
no turistični del Vinakopra. Nove ali prenovljene vinske kleti nastajajo
(tudi) zaradi turizma in nekatere so že zelo prepoznavne (poleg kleti Vi-
nakoper še Bordon, Mahnič, Ražman, Rodica, Rojac, Santomas in Zaro).
Pri nekaterih bi pogojno lahko govorili celo o zametkih masovnega (av-
tobusnega) turizma, kar po drugi strani ni v skladu s pričakovanji udele-
žencev konference delfi, ki poudarjajo ekološki pristop, butičnost in ka-
kovost (cenovno zahtevnejše) ponudbe. Za večino obravnavanih vinskih
kleti v Slovenski Istri je vinski turizem vse pomembnejši, saj predstavlja
vidik promocije in predvsem prodaje vina na domu. Lahko bi celo rek-
li, da so se posamezne vinske kleti v tem delu že približale zreli fazi. Po-
men vinskega turizma za regijo je nedvomno tudi prepoznan, kar potrju-
jejo mnenja izvedencev, odgovornih za razvoj turizma na obravnavanem
območju. Obstaja želja po razvoju, vendar je to zaenkrat le slabo izkori-
ščeni potencial vinskega turizma, ki zaradi zgoraj omenjenih težav (šibka
povezanost, samostojno delovanje) še ni rezultiral v pospešenem odpira-
nju novih delovnih mest, tudi zaradi odsotnosti vizije in neizdelane stra-
tegije, ki bi bila integrirana v skupno politiko turističnega razvoja regije.
Obstaja zavedanje o razvojnih prednostih, evidentirane so številne dob-
re ideje, a ni neke skupne ustanove (konzorcija), ki bi vse skupaj artikuli-
ral in premaknil na višjo raven. Govorimo torej o relativno močnem zave-
danju glede potrebe po razvoju vinskoturističnih produktov, a se premalo
investira v povezovanje in skupni marketing. Pobud za skupno promoci-
jo je sicer dovolj, zlasti na pogostih vinskih dogodkih in festivalih, vendar
do kompleksnega regionalnega vinskoturističnega produkta in promoci-
je na turističnih sejmih ne pride, ker Slovenska Istra – za razliko od hrva-
ške – nima razvite lastne regionalne znamke (brenda), okoli katerega bi se
grozdili kakovostni ponudniki.
Kateri so torej tisti ključni ali najznačilnejši elementi, ki na eni strani
določajo identiteto obravnavane vinske regije in so hkrati temelj njenega
vinskoturističnega razvoja? Rezultati vzporedne konference delfi med iz-
vedenci iz vinskega sektorja (VS) na eni in turistično-gostinskega sektor-
ja (TGS) na drugi strani pokažejo visoko stopnjo ujemanja med vsebin-
sko sorodnimi odgovori obeh skupin, prav tako je dosežen konsenz glede
pomembnosti posameznih elementov znotraj posamezne skupine sodelu-
jočih. Pomembna razlika se pokaže v tem, da pri VS niso izpostavili ele-
mentov, ki bi bili neposredno povezani s turistično panogo, medtem ko
so pri TGS izpostavili tipične sorte vina, tradicijo vinogradništva in vin-
sko obarvanih elementov.
Kot najpomembnejši razvojni element za promocijo vinskega turiz-
ma so v obeh skupinah poudarili značilno mediteransko (istrsko) oziro-
no turistični del Vinakopra. Nove ali prenovljene vinske kleti nastajajo
(tudi) zaradi turizma in nekatere so že zelo prepoznavne (poleg kleti Vi-
nakoper še Bordon, Mahnič, Ražman, Rodica, Rojac, Santomas in Zaro).
Pri nekaterih bi pogojno lahko govorili celo o zametkih masovnega (av-
tobusnega) turizma, kar po drugi strani ni v skladu s pričakovanji udele-
žencev konference delfi, ki poudarjajo ekološki pristop, butičnost in ka-
kovost (cenovno zahtevnejše) ponudbe. Za večino obravnavanih vinskih
kleti v Slovenski Istri je vinski turizem vse pomembnejši, saj predstavlja
vidik promocije in predvsem prodaje vina na domu. Lahko bi celo rek-
li, da so se posamezne vinske kleti v tem delu že približale zreli fazi. Po-
men vinskega turizma za regijo je nedvomno tudi prepoznan, kar potrju-
jejo mnenja izvedencev, odgovornih za razvoj turizma na obravnavanem
območju. Obstaja želja po razvoju, vendar je to zaenkrat le slabo izkori-
ščeni potencial vinskega turizma, ki zaradi zgoraj omenjenih težav (šibka
povezanost, samostojno delovanje) še ni rezultiral v pospešenem odpira-
nju novih delovnih mest, tudi zaradi odsotnosti vizije in neizdelane stra-
tegije, ki bi bila integrirana v skupno politiko turističnega razvoja regije.
Obstaja zavedanje o razvojnih prednostih, evidentirane so številne dob-
re ideje, a ni neke skupne ustanove (konzorcija), ki bi vse skupaj artikuli-
ral in premaknil na višjo raven. Govorimo torej o relativno močnem zave-
danju glede potrebe po razvoju vinskoturističnih produktov, a se premalo
investira v povezovanje in skupni marketing. Pobud za skupno promoci-
jo je sicer dovolj, zlasti na pogostih vinskih dogodkih in festivalih, vendar
do kompleksnega regionalnega vinskoturističnega produkta in promoci-
je na turističnih sejmih ne pride, ker Slovenska Istra – za razliko od hrva-
ške – nima razvite lastne regionalne znamke (brenda), okoli katerega bi se
grozdili kakovostni ponudniki.
Kateri so torej tisti ključni ali najznačilnejši elementi, ki na eni strani
določajo identiteto obravnavane vinske regije in so hkrati temelj njenega
vinskoturističnega razvoja? Rezultati vzporedne konference delfi med iz-
vedenci iz vinskega sektorja (VS) na eni in turistično-gostinskega sektor-
ja (TGS) na drugi strani pokažejo visoko stopnjo ujemanja med vsebin-
sko sorodnimi odgovori obeh skupin, prav tako je dosežen konsenz glede
pomembnosti posameznih elementov znotraj posamezne skupine sodelu-
jočih. Pomembna razlika se pokaže v tem, da pri VS niso izpostavili ele-
mentov, ki bi bili neposredno povezani s turistično panogo, medtem ko
so pri TGS izpostavili tipične sorte vina, tradicijo vinogradništva in vin-
sko obarvanih elementov.
Kot najpomembnejši razvojni element za promocijo vinskega turiz-
ma so v obeh skupinah poudarili značilno mediteransko (istrsko) oziro-
