Page 159 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 159
Sklep 159
predhodnih strokovno-znanstvenih elaboratov v celoti pripravila vino-
gradniško-agronomska stroka (Koruza 2006). Konkretne razmejitve na
terenu (mikrorajonizacija) so bile prav tako v domeni agronomov in eno-
logov, kar velja tudi za Slovensko Istro. Vinorodni okoliš Slovenska Istra
se v veliki meri prekriva z geografskimi regionalizacijami (npr. Koprska
brda oziroma Šavrinsko gričevje), vendar je del vinorodnega območja ju-
gozahodno od Kozine ločen od matične celote. Ta del se v nobeni od geo-
grafskih regionalizacij ne umešča v prostor Slovenske Istre, zato predsta-
vlja nekakšno anomalijo. V zvezi s konkretnim razmejevanjem na terenu
smo poiskali odgovore pri dveh takratnih akterjih (Brajnik 2015 in Kle-
nar 2015), ki sta argumentirala spremembo imena vinorodnega okoliša iz
Koprski v Slovenska Istra (decentralizacija, pripisan večji pomen zaledju
in večja razpoznavnost ter s tem trženjsko-marketinški potencial). Glede
usklajevanj pri določanju zunanje meje okoliša in notranjih meja podoko-
lišev, vinorodnega ožjega okoliša ter vinorodnih leg in krajev smo dobi-
li povsem jasen odgovor: povlekli so jih precej pragmatično in arbitrarno,
po katastrskih mejah, cestah in poteh ter naravnih mejah ali pa so se eno-
stavno naslonili na predhodne delitve in razmejitve.
Kako pomembno je vino/sorte vinske trte z vidika »avtohtonosti«
oziroma udomačenosti? Kakšen je njihov simbolni (pa tudi praktični)
pomen za vinorodni okoliš oziroma vinskoturistično regijo Slovensko
Istro?
Kot smo zapisali že v tukajšnji predhodni razpravi, lahko za vinoro-
dni okoliš Slovenska Istra potrdimo, da operira z dvema širše uveljavljeni-
ma priporočenima sortama, refoškom in malvazijo, ki sta v tem prostoru
avtohtoni in ju kot popestritev v ponudbi dopolnjujejo še nekatere stare
sorte (npr. maločrn in cipro). Refošk in malvazija sta ključni sorti za vino-
gradniško-vinarsko panogo in nastopata kot ključna elementa za vinsko-
turistično promocijo obravnavane regije, kar potrjujejo tudi sodelujoči na
konferenci delfi ter anketiranci v spletni anketi.
Na kakšni razvojni stopnji življenjskega cikla turistične destinacije je
vinski turizem v Slovenski Istri? V kolikšni meri se ujemajo (razlikuje-
jo) pogledi in pričakovanja vinarjev (vinski sektor) in nosilcev lokalne-
ga turističnega razvoja (turistično-gostinski sektor) glede razvoja vinske-
ga turizma?
Tudi na to raziskovalno vprašanje smo že podali izčrpen odgovor v
razpravi. Na podlagi terenskega dela in opravljene analize ponudbe to-
rej ugotavljamo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na dru-
gi (razvojni) stopnji, kar se ujema s kriteriji dveh uporabljenih modelov –
modificiranega štiristopenjskega po Tomljenovićevi in Getzu, ki sta ga
predhodnih strokovno-znanstvenih elaboratov v celoti pripravila vino-
gradniško-agronomska stroka (Koruza 2006). Konkretne razmejitve na
terenu (mikrorajonizacija) so bile prav tako v domeni agronomov in eno-
logov, kar velja tudi za Slovensko Istro. Vinorodni okoliš Slovenska Istra
se v veliki meri prekriva z geografskimi regionalizacijami (npr. Koprska
brda oziroma Šavrinsko gričevje), vendar je del vinorodnega območja ju-
gozahodno od Kozine ločen od matične celote. Ta del se v nobeni od geo-
grafskih regionalizacij ne umešča v prostor Slovenske Istre, zato predsta-
vlja nekakšno anomalijo. V zvezi s konkretnim razmejevanjem na terenu
smo poiskali odgovore pri dveh takratnih akterjih (Brajnik 2015 in Kle-
nar 2015), ki sta argumentirala spremembo imena vinorodnega okoliša iz
Koprski v Slovenska Istra (decentralizacija, pripisan večji pomen zaledju
in večja razpoznavnost ter s tem trženjsko-marketinški potencial). Glede
usklajevanj pri določanju zunanje meje okoliša in notranjih meja podoko-
lišev, vinorodnega ožjega okoliša ter vinorodnih leg in krajev smo dobi-
li povsem jasen odgovor: povlekli so jih precej pragmatično in arbitrarno,
po katastrskih mejah, cestah in poteh ter naravnih mejah ali pa so se eno-
stavno naslonili na predhodne delitve in razmejitve.
Kako pomembno je vino/sorte vinske trte z vidika »avtohtonosti«
oziroma udomačenosti? Kakšen je njihov simbolni (pa tudi praktični)
pomen za vinorodni okoliš oziroma vinskoturistično regijo Slovensko
Istro?
Kot smo zapisali že v tukajšnji predhodni razpravi, lahko za vinoro-
dni okoliš Slovenska Istra potrdimo, da operira z dvema širše uveljavljeni-
ma priporočenima sortama, refoškom in malvazijo, ki sta v tem prostoru
avtohtoni in ju kot popestritev v ponudbi dopolnjujejo še nekatere stare
sorte (npr. maločrn in cipro). Refošk in malvazija sta ključni sorti za vino-
gradniško-vinarsko panogo in nastopata kot ključna elementa za vinsko-
turistično promocijo obravnavane regije, kar potrjujejo tudi sodelujoči na
konferenci delfi ter anketiranci v spletni anketi.
Na kakšni razvojni stopnji življenjskega cikla turistične destinacije je
vinski turizem v Slovenski Istri? V kolikšni meri se ujemajo (razlikuje-
jo) pogledi in pričakovanja vinarjev (vinski sektor) in nosilcev lokalne-
ga turističnega razvoja (turistično-gostinski sektor) glede razvoja vinske-
ga turizma?
Tudi na to raziskovalno vprašanje smo že podali izčrpen odgovor v
razpravi. Na podlagi terenskega dela in opravljene analize ponudbe to-
rej ugotavljamo, da je razvitost vinskega turizma v Slovenski Istri na dru-
gi (razvojni) stopnji, kar se ujema s kriteriji dveh uporabljenih modelov –
modificiranega štiristopenjskega po Tomljenovićevi in Getzu, ki sta ga
