Page 163 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 163
Povzetek 163
ve in Getza (Jurinčič in Bojnec 2009) kot tudi tristopenjskem modelu, ki
sta ga oblikovali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012). V veliki večini
analiziranih vinskih kleti sicer intenzivno razmišljajo o vinskem turizmu
in imajo v določeni meri tudi razvito dodatno ponudbo (poleg osnovne
degustacije vina). Število turistov (obiskovalcev kleti) narašča, kar potr-
jujejo tudi podatki iz Hiše refoška (Vinakopra) in drugih večjih družin-
skih vinskih kleti. Za večino vinskih kleti v Slovenski Istri ugotavljamo,
da je vinski turizem vse pomembnejši, saj predstavlja vidik promocije in
predvsem prodaje vina na domu. Lahko bi celo rekli, da so se posamezne
vinske kleti v tem pogledu že približale zreli fazi razvitosti. Pomen vin-
skega turizma za celotno vinsko regijo je nedvomno tudi prepoznan, kar
potrjujejo mnenja izvedencev, odgovornih za razvoj turizma na obravna-
vanem območju. Obstaja želja po razvoju, vendar je to zaenkrat le slabo
izkoriščeni potencial vinskega turizma, ki zaradi določenih težav še ni re-
zultiral v pospešenem odpiranju novih delovnih mest. Ključni problem
se kaže predvsem v šibki povezanosti glavnih akterjev, odsotnosti vizije
in posledično strategije, ki bi bila integrirana v skupno politiko turistič-
nega razvoja regije, to pa je tudi predpogoj za sistemski pristop v promo-
ciji in trženju vinskoturistične destinacije. Pobud za skupno promocijo je
sicer dovolj, zlasti na pogostih vinskih dogodkih in festivalih, vendar do
kompleksnega regionalnega vinskoturističnega produkta in promocije na
turističnih sejmih ne pride, ker Slovenska Istra – za razliko od hrvaškega
dela – nima razvite lastne regionalne znamke (brenda), okoli katere bi se
grozdili kakovostni ponudniki. V tem kontekstu je gotovo smiselno raz-
mišljati o integraciji čezmejnega istrskega prostora v skupno vinsko (in
turistično) regijo, kar ima nedvomno tudi širši mednarodni domet, saj je
(hrvaška) Istra že prepoznana in pozicionirana kot »top vinska in kuli-
narična destinacija«.
Kateri so torej tisti ključni ali najznačilnejši elementi, ki na eni strani
določajo identiteto obravnavane vinske regije in so hkrati temelj njenega
vinskoturističnega razvoja? Rezultati vzporedne konference delfi med iz-
vedenci iz vinskega sektorja (VS) na eni in turistično-gostinskega sektor-
ja (TGS) na drugi strani pokažejo visoko stopnjo ujemanja med vsebin-
sko sorodnimi odgovori obeh skupin, prav tako je dosežen konsenz glede
pomembnosti posameznih elementov znotraj posamezne skupine sode-
lujočih. Kot najpomembnejši razvojni element za promocijo vinskega tu-
rizma so v obeh skupinah izpostavili značilno mediteransko (istrsko) oz.
lokalno hrano/kulinariko v kombinaciji z vinom. Tipična lokalna živi-
la in kulinarika v povezavi z vinom je bila tudi najvišje rangirana trditev
med več kot dvesto naključnimi respondenti iz vse Slovenije, ki so v anke-
ve in Getza (Jurinčič in Bojnec 2009) kot tudi tristopenjskem modelu, ki
sta ga oblikovali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012). V veliki večini
analiziranih vinskih kleti sicer intenzivno razmišljajo o vinskem turizmu
in imajo v določeni meri tudi razvito dodatno ponudbo (poleg osnovne
degustacije vina). Število turistov (obiskovalcev kleti) narašča, kar potr-
jujejo tudi podatki iz Hiše refoška (Vinakopra) in drugih večjih družin-
skih vinskih kleti. Za večino vinskih kleti v Slovenski Istri ugotavljamo,
da je vinski turizem vse pomembnejši, saj predstavlja vidik promocije in
predvsem prodaje vina na domu. Lahko bi celo rekli, da so se posamezne
vinske kleti v tem pogledu že približale zreli fazi razvitosti. Pomen vin-
skega turizma za celotno vinsko regijo je nedvomno tudi prepoznan, kar
potrjujejo mnenja izvedencev, odgovornih za razvoj turizma na obravna-
vanem območju. Obstaja želja po razvoju, vendar je to zaenkrat le slabo
izkoriščeni potencial vinskega turizma, ki zaradi določenih težav še ni re-
zultiral v pospešenem odpiranju novih delovnih mest. Ključni problem
se kaže predvsem v šibki povezanosti glavnih akterjev, odsotnosti vizije
in posledično strategije, ki bi bila integrirana v skupno politiko turistič-
nega razvoja regije, to pa je tudi predpogoj za sistemski pristop v promo-
ciji in trženju vinskoturistične destinacije. Pobud za skupno promocijo je
sicer dovolj, zlasti na pogostih vinskih dogodkih in festivalih, vendar do
kompleksnega regionalnega vinskoturističnega produkta in promocije na
turističnih sejmih ne pride, ker Slovenska Istra – za razliko od hrvaškega
dela – nima razvite lastne regionalne znamke (brenda), okoli katere bi se
grozdili kakovostni ponudniki. V tem kontekstu je gotovo smiselno raz-
mišljati o integraciji čezmejnega istrskega prostora v skupno vinsko (in
turistično) regijo, kar ima nedvomno tudi širši mednarodni domet, saj je
(hrvaška) Istra že prepoznana in pozicionirana kot »top vinska in kuli-
narična destinacija«.
Kateri so torej tisti ključni ali najznačilnejši elementi, ki na eni strani
določajo identiteto obravnavane vinske regije in so hkrati temelj njenega
vinskoturističnega razvoja? Rezultati vzporedne konference delfi med iz-
vedenci iz vinskega sektorja (VS) na eni in turistično-gostinskega sektor-
ja (TGS) na drugi strani pokažejo visoko stopnjo ujemanja med vsebin-
sko sorodnimi odgovori obeh skupin, prav tako je dosežen konsenz glede
pomembnosti posameznih elementov znotraj posamezne skupine sode-
lujočih. Kot najpomembnejši razvojni element za promocijo vinskega tu-
rizma so v obeh skupinah izpostavili značilno mediteransko (istrsko) oz.
lokalno hrano/kulinariko v kombinaciji z vinom. Tipična lokalna živi-
la in kulinarika v povezavi z vinom je bila tudi najvišje rangirana trditev
med več kot dvesto naključnimi respondenti iz vse Slovenije, ki so v anke-
