Page 160 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 160
Vinski turizem z geografskim poreklom
za Brda aplicirala tudi Jurinčič in Bojnec (2009), kot tudi tristopenjske-
ga, ki sta ga oblikovali in na primeru dveh kanadskih vinskih regij testi-
rali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012). Glede ujemanja oziroma
razlikovanja pogledov in pričakovanj vinskega sektorja na eni strani in
turistično-gostinskega na drugi ugotavljamo visoko stopnjo soglasnosti
in dosežen konsenz glede ključnih elementov za razvoj vinskega turizma
(vzporedna konferenca delfi).
Naj za zaključek strnemo, da je v monografiji predstavljena temati-
ka dokaj nova in relativno slabo raziskana v slovenski geografiji, njena po-
pularizacija, tako v okviru stroke (geografija vina) kot tudi širše (rezulta-
ti raziskave so lahko uporabni za vinarje, turistične delavce, načrtovalce
regionalnih razvojnih politik in druge), pa gotovo predstavlja izpolnitev
enega pomembnejših prakseoloških ciljev.
160 Splošni prispevek k znanosti se navezuje na širše področje družbe-
ne in regionalne geografije. Lahko rečemo, da gre za – ožje disciplinar-
no – prvo obsežnejše delo s področja geografije vina pri nas. Povezova-
nje konceptov identitete vinske regije, terroirja in vinskega turizma ter
iskanje povezav oziroma ujemanja med vinsko in turistično regijo pred-
stavlja vsaj v slovenskem merilu dodaten kamenček v mozaiku znanosti.
Rezultati opravljene raziskave so namreč pripomogli k boljšemu razume-
vanju identitet(e) Slovenske Istre v kontekstu vinskega turizma. Pri tem
se je kot zelo uporabna izkazala metoda delfi, tudi zaradi zelo dobrega od-
ziva povabljenih poznavalcev obravnavane tematike. Morda bi bilo v do-
ločenem pogledu celo bolje, da bi bila udeležba nekoliko manjša in bi s
sodelujočimi opravili še poglobljene intervjuje, kar predstavlja izziv v pri-
hodnje. Enako velja za opravljene anketne raziskave med vinskimi turisti
oziroma obiskovalci Slovenske Istre. Treba bi bilo namreč nameniti ve-
liko več pozornosti povpraševanju, zlasti odnosu obiskovalcev oziroma
vinskih turistov do izbrane vinskoturistične destinacije in njihovim vsa-
kokratnim motivom za obisk. Konkretne ugotovitve in nova spoznanja
o izbrani vinski regiji (vinorodnem okolišu) se bodo torej lahko samo še
dopolnjevali, nadgrajevali in primerjali z novimi spoznanji v prihodnjih
znanstvenih raziskavah, tako v primeru Slovenske Istre kot tudi drugih
vinskih regij pri nas in po svetu.
za Brda aplicirala tudi Jurinčič in Bojnec (2009), kot tudi tristopenjske-
ga, ki sta ga oblikovali in na primeru dveh kanadskih vinskih regij testi-
rali B. A. Carmichael in D. M. Senese (2012). Glede ujemanja oziroma
razlikovanja pogledov in pričakovanj vinskega sektorja na eni strani in
turistično-gostinskega na drugi ugotavljamo visoko stopnjo soglasnosti
in dosežen konsenz glede ključnih elementov za razvoj vinskega turizma
(vzporedna konferenca delfi).
Naj za zaključek strnemo, da je v monografiji predstavljena temati-
ka dokaj nova in relativno slabo raziskana v slovenski geografiji, njena po-
pularizacija, tako v okviru stroke (geografija vina) kot tudi širše (rezulta-
ti raziskave so lahko uporabni za vinarje, turistične delavce, načrtovalce
regionalnih razvojnih politik in druge), pa gotovo predstavlja izpolnitev
enega pomembnejših prakseoloških ciljev.
160 Splošni prispevek k znanosti se navezuje na širše področje družbe-
ne in regionalne geografije. Lahko rečemo, da gre za – ožje disciplinar-
no – prvo obsežnejše delo s področja geografije vina pri nas. Povezova-
nje konceptov identitete vinske regije, terroirja in vinskega turizma ter
iskanje povezav oziroma ujemanja med vinsko in turistično regijo pred-
stavlja vsaj v slovenskem merilu dodaten kamenček v mozaiku znanosti.
Rezultati opravljene raziskave so namreč pripomogli k boljšemu razume-
vanju identitet(e) Slovenske Istre v kontekstu vinskega turizma. Pri tem
se je kot zelo uporabna izkazala metoda delfi, tudi zaradi zelo dobrega od-
ziva povabljenih poznavalcev obravnavane tematike. Morda bi bilo v do-
ločenem pogledu celo bolje, da bi bila udeležba nekoliko manjša in bi s
sodelujočimi opravili še poglobljene intervjuje, kar predstavlja izziv v pri-
hodnje. Enako velja za opravljene anketne raziskave med vinskimi turisti
oziroma obiskovalci Slovenske Istre. Treba bi bilo namreč nameniti ve-
liko več pozornosti povpraševanju, zlasti odnosu obiskovalcev oziroma
vinskih turistov do izbrane vinskoturistične destinacije in njihovim vsa-
kokratnim motivom za obisk. Konkretne ugotovitve in nova spoznanja
o izbrani vinski regiji (vinorodnem okolišu) se bodo torej lahko samo še
dopolnjevali, nadgrajevali in primerjali z novimi spoznanji v prihodnjih
znanstvenih raziskavah, tako v primeru Slovenske Istre kot tudi drugih
vinskih regij pri nas in po svetu.
