Page 158 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 158
Vinski turizem z geografskim poreklom
ma lokalno hrano/kulinariko v kombinaciji z vinom. Tipična lokalna ži-
vila in kulinarika v povezavi z vinom je bila tudi najvišje rangirana trditev
med več kot 200 naključnimi respondenti iz cele Slovenije, ki so v anketi,
povezani s percepcijo Slovenske Istre, med drugim tudi ocenjevali izbra-
ne značilnosti obravnavane regije. Drugo mesto po pomembnosti so pri-
pisali tradiciji gojenja oljk in vinske trte (ta je bila drugouvrščena tudi pri
TGS), tretje pa značilnim lokalnim sortam grozdja in vina (pri VS po po-
membnosti na drugem mestu). Tipična vina so torej po mnenju anketira-
nih prebivalcev Slovenije prepoznana kot zelo pomemben element pri ra-
zvoju vinskoturistične regije, kar se tudi ujema s poglavitnim motivom za
morebitni obisk Slovenske Istre (istrska kulinarika in vino), ki ga je izbra-
lo več kot 75 % anketirancev.
Percepcijo Slovenske Istre med anketiranimi prebivalci Slovenije zao-
158 krožajo tri prvine oziroma (kulturno)pokrajinske vsebine, in sicer: a) istr-
ske vasice in obalna mesta, b) morje in sredozemsko podnebje ter c) nasa-
di oljk in vinogradi. Vse tri so največkrat omenjene kot prve asociacije ob
omembi zemljepisnega imena Slovenska Istra. A tudi obe tipični sorti, re-
fošk in malvazija, sta relativno močno ugnezdeni v imaginarij populacije
respondentov, ko ju primerjamo z ostalimi prepoznavnimi pokrajinskimi
simboli Slovenske Istre.
Odgovori na raziskovalna vprašanja in prispevek k znanosti
Kljub dejstvu, da nismo uspeli v nameri oblikovanja teoretskega mode-
la (kritičen zadržek zaradi slabših vhodnih podatkov pri analizi povpra-
ševanja), s pomočjo katerega bi lahko bolj ali manj zanesljivo merili in
vrednotili potencial identitete poljubnega vinorodnega okoliša oziro-
ma vinskoturistične regije, smo izpolnili na začetku zastavljene delne ci-
lje. Ugotovitve smo strnili v tu predhodno predstavljeni razpravi, na tem
mestu pa v zgoščeni obliki podajamo še sklepne odgovore na raziskoval-
na vprašanja, predvsem pa nekatera nova spoznanja o Slovenski Istri, ki je
služila kot študija primera oziroma laboratorij za ilustracijo enega od mo-
žnih pristopov v okviru raziskovalnega polja geografije vina.
Kako (na podlagi katerih kriterijev) je potekala regionalizacija (rajo-
nizacija) oziroma delitev na vinorodne okoliše? Kakšno je ujemanje med
vinogradniško rajonizacijo in geografsko regionalizacijo na Primorskem
in ali se je ta delitev v primeru Slovenske Istre umestila na že predhodno
arbitrarno postavljeno regionalno strukturo?
Postopek regionalizacije (rajonizacije) oziroma delitve na vinorodne
okoliše v Sloveniji je potekal v skladu z Zakonom o vinu iz leta 2006 in
je natančno opisan v poglavju 3.4. Razmejitvene kriterije je na podlagi
ma lokalno hrano/kulinariko v kombinaciji z vinom. Tipična lokalna ži-
vila in kulinarika v povezavi z vinom je bila tudi najvišje rangirana trditev
med več kot 200 naključnimi respondenti iz cele Slovenije, ki so v anketi,
povezani s percepcijo Slovenske Istre, med drugim tudi ocenjevali izbra-
ne značilnosti obravnavane regije. Drugo mesto po pomembnosti so pri-
pisali tradiciji gojenja oljk in vinske trte (ta je bila drugouvrščena tudi pri
TGS), tretje pa značilnim lokalnim sortam grozdja in vina (pri VS po po-
membnosti na drugem mestu). Tipična vina so torej po mnenju anketira-
nih prebivalcev Slovenije prepoznana kot zelo pomemben element pri ra-
zvoju vinskoturistične regije, kar se tudi ujema s poglavitnim motivom za
morebitni obisk Slovenske Istre (istrska kulinarika in vino), ki ga je izbra-
lo več kot 75 % anketirancev.
Percepcijo Slovenske Istre med anketiranimi prebivalci Slovenije zao-
158 krožajo tri prvine oziroma (kulturno)pokrajinske vsebine, in sicer: a) istr-
ske vasice in obalna mesta, b) morje in sredozemsko podnebje ter c) nasa-
di oljk in vinogradi. Vse tri so največkrat omenjene kot prve asociacije ob
omembi zemljepisnega imena Slovenska Istra. A tudi obe tipični sorti, re-
fošk in malvazija, sta relativno močno ugnezdeni v imaginarij populacije
respondentov, ko ju primerjamo z ostalimi prepoznavnimi pokrajinskimi
simboli Slovenske Istre.
Odgovori na raziskovalna vprašanja in prispevek k znanosti
Kljub dejstvu, da nismo uspeli v nameri oblikovanja teoretskega mode-
la (kritičen zadržek zaradi slabših vhodnih podatkov pri analizi povpra-
ševanja), s pomočjo katerega bi lahko bolj ali manj zanesljivo merili in
vrednotili potencial identitete poljubnega vinorodnega okoliša oziro-
ma vinskoturistične regije, smo izpolnili na začetku zastavljene delne ci-
lje. Ugotovitve smo strnili v tu predhodno predstavljeni razpravi, na tem
mestu pa v zgoščeni obliki podajamo še sklepne odgovore na raziskoval-
na vprašanja, predvsem pa nekatera nova spoznanja o Slovenski Istri, ki je
služila kot študija primera oziroma laboratorij za ilustracijo enega od mo-
žnih pristopov v okviru raziskovalnega polja geografije vina.
Kako (na podlagi katerih kriterijev) je potekala regionalizacija (rajo-
nizacija) oziroma delitev na vinorodne okoliše? Kakšno je ujemanje med
vinogradniško rajonizacijo in geografsko regionalizacijo na Primorskem
in ali se je ta delitev v primeru Slovenske Istre umestila na že predhodno
arbitrarno postavljeno regionalno strukturo?
Postopek regionalizacije (rajonizacije) oziroma delitve na vinorodne
okoliše v Sloveniji je potekal v skladu z Zakonom o vinu iz leta 2006 in
je natančno opisan v poglavju 3.4. Razmejitvene kriterije je na podlagi
