Page 24 - Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 24
Vinski turizem z geografskim poreklom
Iz obstoječe literature lahko razberemo opise štirih faz v življenjskem
ciklu vinskoturistične destinacije oziroma regije: 1) začetna faza, 2) ra-
zvojna faza, 3) faza zrelosti in 4) faza upadanja (Jurinčič in Bojnec 2009,
preglednica 1).
Preglednica 1: Življenjski cikel hipotetične vinskoturistične destinacije
(vir: Tomljenović in Getz po Jurinčič in Bojnec 2009, 476–477).
Štiri stopnje vins- 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja
kega turizma in nji- ZAČETEK RAZVOJ ZRELOST UPAD
hove značilnosti
24 STOPNJA RAZ- V obstoječih vinskih Porast števila vinskih Visoka stopnja razvi- Upad števila obiskov-
VITOSTI VINS- kleteh ne razmišljajo turistov; nove vinske tosti vinskega turiz- alcev; nekatere vin-
KEGA TURIZMA o turizmu; zelo malo kleti nastajajo (tudi) ma in konkurenčno- ske kleti postajajo ne-
vinskih turistov. zaradi turizma, neka- sti. profitabilne, ogrožen
tere kleti so že zelo je njihov obstoj.
prepoznavne.
VRSTA Ni turizma oziro- Porast števila turistov, Mešanica različnih Upad števila turistov,
TURIZMA ma vinski turizem ne ki jih zanima vins- tržnih segmen- ki jih zanima vins-
zanima obstoječih ki turizem; začetek tov; napetosti med ki turizem; manj pri-
tržnih segmentov. masovnega turizma v tržnimi nišami in hodkov po obis-
znanih kleteh. masovnim turiz- kovalcu.
mom.
POMEN VINS- Turizem je za veči- Mešanica vinskih kle- Skoraj vse kleti so Upad prihodkov od
KEGA TURIZ- no vinskih kle- prodaje vina v kleti
MA ZA VINSKE ti postranski; veliko ti, usmerjenih v tur- vključene v vinski kot tudi drugih pri-
kleti sploh ni aktivno hodkov; visoka sto-
KLETI vključenih. izem, in tistih, ki so turizem; nekatere so pnja odvisnosti od
drugih kanalov dis-
usmerjene le v proda- odvisne od direktne tribucije.
jo/izvoz vina. prodaje vina.
Nerazumevanje Prepoznavanje po- Odpiranje novih de-
tenciala vinskega tur- lovnih mest in opazni Upad ekonomske
POMEN VINS- pomembnosti vin- izma na podlagi vid- tudi drugi ekonoms- pomembnosti vins-
KEGA TURIZMA skega turizma; le nih trendov; obstoj ki učinki vinskega kega turizma; ta se la-
želje po razvoju vins- turizma, da bi lahko hko doživlja kot re-
ZA REGIJO nekatere kleti kažejo kega turizma. postal dominantna gionalna kriza.
potencial. aktivnost.
STRATEGIJE Spodbude in pomoč Znamčenje desti- Trajnostna usmer- Potrebno novo pozi-
podjetništvu; priteg- nacije vinskega turiz- jenost; možno zman- cioniranje;
nitev investicij; ob- ma; usmerjenost na jšanje marketinških kreiranje novih
likovanje vizije. vinske turiste z višjo aktivnosti zaradi niž- prodajnih strate-
kupno močjo; integ- jega množičnosti gij (s poudarkom
riranje vinskega turiz- obiska. na unikatnosti);
ma v skupno politiko poudarek na kakovo-
turističnega razvoja. sti vina.
Različne modele razvoja vinskoturističnih destinacij predstavita tudi
Carmichael in Senese (2012, 163–165), ki oblikujeta svoj tristopenjski
Iz obstoječe literature lahko razberemo opise štirih faz v življenjskem
ciklu vinskoturistične destinacije oziroma regije: 1) začetna faza, 2) ra-
zvojna faza, 3) faza zrelosti in 4) faza upadanja (Jurinčič in Bojnec 2009,
preglednica 1).
Preglednica 1: Življenjski cikel hipotetične vinskoturistične destinacije
(vir: Tomljenović in Getz po Jurinčič in Bojnec 2009, 476–477).
Štiri stopnje vins- 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja
kega turizma in nji- ZAČETEK RAZVOJ ZRELOST UPAD
hove značilnosti
24 STOPNJA RAZ- V obstoječih vinskih Porast števila vinskih Visoka stopnja razvi- Upad števila obiskov-
VITOSTI VINS- kleteh ne razmišljajo turistov; nove vinske tosti vinskega turiz- alcev; nekatere vin-
KEGA TURIZMA o turizmu; zelo malo kleti nastajajo (tudi) ma in konkurenčno- ske kleti postajajo ne-
vinskih turistov. zaradi turizma, neka- sti. profitabilne, ogrožen
tere kleti so že zelo je njihov obstoj.
prepoznavne.
VRSTA Ni turizma oziro- Porast števila turistov, Mešanica različnih Upad števila turistov,
TURIZMA ma vinski turizem ne ki jih zanima vins- tržnih segmen- ki jih zanima vins-
zanima obstoječih ki turizem; začetek tov; napetosti med ki turizem; manj pri-
tržnih segmentov. masovnega turizma v tržnimi nišami in hodkov po obis-
znanih kleteh. masovnim turiz- kovalcu.
mom.
POMEN VINS- Turizem je za veči- Mešanica vinskih kle- Skoraj vse kleti so Upad prihodkov od
KEGA TURIZ- no vinskih kle- prodaje vina v kleti
MA ZA VINSKE ti postranski; veliko ti, usmerjenih v tur- vključene v vinski kot tudi drugih pri-
kleti sploh ni aktivno hodkov; visoka sto-
KLETI vključenih. izem, in tistih, ki so turizem; nekatere so pnja odvisnosti od
drugih kanalov dis-
usmerjene le v proda- odvisne od direktne tribucije.
jo/izvoz vina. prodaje vina.
Nerazumevanje Prepoznavanje po- Odpiranje novih de-
tenciala vinskega tur- lovnih mest in opazni Upad ekonomske
POMEN VINS- pomembnosti vin- izma na podlagi vid- tudi drugi ekonoms- pomembnosti vins-
KEGA TURIZMA skega turizma; le nih trendov; obstoj ki učinki vinskega kega turizma; ta se la-
želje po razvoju vins- turizma, da bi lahko hko doživlja kot re-
ZA REGIJO nekatere kleti kažejo kega turizma. postal dominantna gionalna kriza.
potencial. aktivnost.
STRATEGIJE Spodbude in pomoč Znamčenje desti- Trajnostna usmer- Potrebno novo pozi-
podjetništvu; priteg- nacije vinskega turiz- jenost; možno zman- cioniranje;
nitev investicij; ob- ma; usmerjenost na jšanje marketinških kreiranje novih
likovanje vizije. vinske turiste z višjo aktivnosti zaradi niž- prodajnih strate-
kupno močjo; integ- jega množičnosti gij (s poudarkom
riranje vinskega turiz- obiska. na unikatnosti);
ma v skupno politiko poudarek na kakovo-
turističnega razvoja. sti vina.
Različne modele razvoja vinskoturističnih destinacij predstavita tudi
Carmichael in Senese (2012, 163–165), ki oblikujeta svoj tristopenjski
