Page 313 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 313
sezona fritza reinerja v ljubljani (1911–12)
Velika škoda je bil Reinerjev odhod. Stanko Premrl je o njem zapisal,
da »ima velik dirigentski talent, veliko inteligenco in energijo«. Ljubljana
seveda ni mogla zadovoljiti njegovih ambicij, niti mu nuditi možnosti, da
bi svoje talente v polni meri razvil. Tradicija simfoničnih koncertov je bila
skromna in
koncertov s pretežno simfoničnim sporedom naše občinstvo ne po-
seča prav rado…. A kljub temu se Glasbena Matica ne sme pre-
makniti s stališča, da je treba gojiti poleg pevske, tu seveda pred-
vsem domače izvirne, ki je za sedaj – a lahko trdim – naša edina
in vsekakor poglavitna domena, tudi simfonično svetovno klasično
in moderno glasbo. Čim bolj in čim skrbneje bomo gojili simfonič-
no glasbo –četudi za nekaj časa ne še z bogatimi gmotnimi uspehi
– tem sigurneje se nam je nadejati, da bo jela absolutna simfonična
glasba polagoma tudi iz domačih tal poganjati bolj in bolj.23
Premrlove besede so bile še kako resnične in tehtne.
Za Reinerja je bila ljubljanska sezona le kratka epizoda, pa čeprav je
Ljubljano ohranil v spominu, saj se je tu prvič poročil. Sem se je vrnil tudi
leta 1955 po velikem uspehu, ki ga je doživel ob ponovni otvoritvi dunajske
opere s predstavo Mojstri pevci. Sprehajal se je ob operi in si želel, da bi ga
povabili, da nastopi. Niso ga! Kljub temu, da je žel velikanske uspehe z ra-
znimi orkestri v Ameriki. Nekaj časa je vodil Metropolitansko opero v New
Yorku. Spomin nanj ohranjajo številni izjemni posnetki, ki jih je tudi poši-
ljal svoji nekdanji družini v Ljubljano. Na koncu pa je le treba povedati, da
je tedanja slovenska glasbena kritika dojela in razumela tako Talichove kot
Reinerjeve umetniške potenciale in jih temu primerno vrednotila. Nobe-
den od njiju se ni mogel pritoževati nad odzivnostjo v ljubljanskih časopi-
sih tako kot se ni mogel pritoževati mladi Mahler pred tridesetimi leti nad
sprejemom, ki ga je bil v Ljubljani deležen, kar kaže na izobraženost teda-
njih glasbenih kritikov, ki so dojeli njihovo umetniško veličino, izjemno
muzikalno nadarjenost in genialnost.
Predstave, ki jih je dirigiral Fritz Reiner v Slovenskem
gledališču:
1. Smetana Bedřich, DALIBOR (2. X., 1910, 13. X., 16. X. )
2. Lehar Franz, KNEŽNA (8. X. 1910, 9. X., 15. X., 16. X., 20. X., 23. X., 6. XI., 8.
XI., 7. III. 1911)
23 Dom in svet XXXIV, 1911, s. 121.
311
Velika škoda je bil Reinerjev odhod. Stanko Premrl je o njem zapisal,
da »ima velik dirigentski talent, veliko inteligenco in energijo«. Ljubljana
seveda ni mogla zadovoljiti njegovih ambicij, niti mu nuditi možnosti, da
bi svoje talente v polni meri razvil. Tradicija simfoničnih koncertov je bila
skromna in
koncertov s pretežno simfoničnim sporedom naše občinstvo ne po-
seča prav rado…. A kljub temu se Glasbena Matica ne sme pre-
makniti s stališča, da je treba gojiti poleg pevske, tu seveda pred-
vsem domače izvirne, ki je za sedaj – a lahko trdim – naša edina
in vsekakor poglavitna domena, tudi simfonično svetovno klasično
in moderno glasbo. Čim bolj in čim skrbneje bomo gojili simfonič-
no glasbo –četudi za nekaj časa ne še z bogatimi gmotnimi uspehi
– tem sigurneje se nam je nadejati, da bo jela absolutna simfonična
glasba polagoma tudi iz domačih tal poganjati bolj in bolj.23
Premrlove besede so bile še kako resnične in tehtne.
Za Reinerja je bila ljubljanska sezona le kratka epizoda, pa čeprav je
Ljubljano ohranil v spominu, saj se je tu prvič poročil. Sem se je vrnil tudi
leta 1955 po velikem uspehu, ki ga je doživel ob ponovni otvoritvi dunajske
opere s predstavo Mojstri pevci. Sprehajal se je ob operi in si želel, da bi ga
povabili, da nastopi. Niso ga! Kljub temu, da je žel velikanske uspehe z ra-
znimi orkestri v Ameriki. Nekaj časa je vodil Metropolitansko opero v New
Yorku. Spomin nanj ohranjajo številni izjemni posnetki, ki jih je tudi poši-
ljal svoji nekdanji družini v Ljubljano. Na koncu pa je le treba povedati, da
je tedanja slovenska glasbena kritika dojela in razumela tako Talichove kot
Reinerjeve umetniške potenciale in jih temu primerno vrednotila. Nobe-
den od njiju se ni mogel pritoževati nad odzivnostjo v ljubljanskih časopi-
sih tako kot se ni mogel pritoževati mladi Mahler pred tridesetimi leti nad
sprejemom, ki ga je bil v Ljubljani deležen, kar kaže na izobraženost teda-
njih glasbenih kritikov, ki so dojeli njihovo umetniško veličino, izjemno
muzikalno nadarjenost in genialnost.
Predstave, ki jih je dirigiral Fritz Reiner v Slovenskem
gledališču:
1. Smetana Bedřich, DALIBOR (2. X., 1910, 13. X., 16. X. )
2. Lehar Franz, KNEŽNA (8. X. 1910, 9. X., 15. X., 16. X., 20. X., 23. X., 6. XI., 8.
XI., 7. III. 1911)
23 Dom in svet XXXIV, 1911, s. 121.
311
