Page 418 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 418
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
skega in panslovanskega prebujenja v Trstu. Njegovo opero Petar Svačić so
najprej uprizorili v Trstu (1902) in šele nato v Ljubljani (1904). Sodeloval je
pri tržaškem časopisu Jadran in leta 1903 objavil podroben članek o vpli-
vu Wagnerja na Puccinijevo Tosco in Franchettijevo Germanio. Podobno
kot Kuhač pa se je ogreval za idejo, da bi prenovljena narodna opera lahko
imela glavno besedo pri uveljavljanju južnoslovanske kulture, ki ne bi bila
več prepletena z italijansko in nemško civilizacijo. V svojem kratkem ese-
ju »Glazba: nekoliko refleksija« je mladi skladatelj razložil svoje stališče do
heglovskega zeitgeista, ki si ga je predstavljal kot dialektalno nasprotje med
inherentnimi vpogledi skladatelja in zunanjimi silnicami glasbenih slogov
in oblik. V tem okviru pojasni tako razloge za številčni upad opernih pro-
dukcij kot tudi razloge za propad Tosce, pri čemer Pucciniju pripiše slabo
izbiro bizarnega libreta, ki ga je popeljal proti lastnemu intimnemu roman-
tičnemu slogu, ki je zasijal v njegovi prejšnji operi Bohème. Čeprav se zana-
ša na temo slovanskega narodnega mita, ki ga najdemo v libretu sodobnega
dela Petar Svačić, je njegova kritika ideološko neobremenjena. Avtor hkrati
izpostavi še negativno vlogo neprofesionalnih kritikov v Trstu, ki so pripo-
mogli k fiasku Puccinijeve Tosce.
Ključne besede: glasbena kritika Hrvaške, južni Slovani v Trstu, italijanska
opera, Verdi, Puccini
Aleš Gabrič
Ustanovitev Opere Narodnega gledališča v Ljubljani
v sklopu izgradnje osrednjih narodnih kulturnih ustanov
Ustanovitev Narodnega gledališča v Ljubljani pred sto leti je del prizade-
vanj slovenske politične in kulturne elite za oblikovanje osrednjih naro-
dnih kulturnih ustanov. V Avstro-Ogrski so slovenske kulturne ustanove
delovale kot društva. Po razpadu bivše monarhije in oblikovanju nove juž-
noslovanske države je bil cilj slovenske kulturne politike čim prej ustanovi-
ti kulturne ustanove osrednjega narodnega značaja. Sočasno se je odvijalo
več procesov preoblikovanja kulturne podobe slovenskih mest, zlasti nje-
govega kulturnega središča Ljubljane. Nemške kulturne ustanove v sloven-
skih mestih so začeli ukinjati in njihovo lastnino so prevzele slovenske kul-
turne ustanove. Nekatere kulturne ustanove so (iz deželnih) preoblikovali
v narodne ustanove, s podržavljanjem pa so nekatere pridobile pravico do
neposrednega financiranja iz državnega proračuna.
Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je bila sestavni del teh procesov in
je na začetku svojega delovanja nosila vse značilnosti politično prelomnega
416
skega in panslovanskega prebujenja v Trstu. Njegovo opero Petar Svačić so
najprej uprizorili v Trstu (1902) in šele nato v Ljubljani (1904). Sodeloval je
pri tržaškem časopisu Jadran in leta 1903 objavil podroben članek o vpli-
vu Wagnerja na Puccinijevo Tosco in Franchettijevo Germanio. Podobno
kot Kuhač pa se je ogreval za idejo, da bi prenovljena narodna opera lahko
imela glavno besedo pri uveljavljanju južnoslovanske kulture, ki ne bi bila
več prepletena z italijansko in nemško civilizacijo. V svojem kratkem ese-
ju »Glazba: nekoliko refleksija« je mladi skladatelj razložil svoje stališče do
heglovskega zeitgeista, ki si ga je predstavljal kot dialektalno nasprotje med
inherentnimi vpogledi skladatelja in zunanjimi silnicami glasbenih slogov
in oblik. V tem okviru pojasni tako razloge za številčni upad opernih pro-
dukcij kot tudi razloge za propad Tosce, pri čemer Pucciniju pripiše slabo
izbiro bizarnega libreta, ki ga je popeljal proti lastnemu intimnemu roman-
tičnemu slogu, ki je zasijal v njegovi prejšnji operi Bohème. Čeprav se zana-
ša na temo slovanskega narodnega mita, ki ga najdemo v libretu sodobnega
dela Petar Svačić, je njegova kritika ideološko neobremenjena. Avtor hkrati
izpostavi še negativno vlogo neprofesionalnih kritikov v Trstu, ki so pripo-
mogli k fiasku Puccinijeve Tosce.
Ključne besede: glasbena kritika Hrvaške, južni Slovani v Trstu, italijanska
opera, Verdi, Puccini
Aleš Gabrič
Ustanovitev Opere Narodnega gledališča v Ljubljani
v sklopu izgradnje osrednjih narodnih kulturnih ustanov
Ustanovitev Narodnega gledališča v Ljubljani pred sto leti je del prizade-
vanj slovenske politične in kulturne elite za oblikovanje osrednjih naro-
dnih kulturnih ustanov. V Avstro-Ogrski so slovenske kulturne ustanove
delovale kot društva. Po razpadu bivše monarhije in oblikovanju nove juž-
noslovanske države je bil cilj slovenske kulturne politike čim prej ustanovi-
ti kulturne ustanove osrednjega narodnega značaja. Sočasno se je odvijalo
več procesov preoblikovanja kulturne podobe slovenskih mest, zlasti nje-
govega kulturnega središča Ljubljane. Nemške kulturne ustanove v sloven-
skih mestih so začeli ukinjati in njihovo lastnino so prevzele slovenske kul-
turne ustanove. Nekatere kulturne ustanove so (iz deželnih) preoblikovali
v narodne ustanove, s podržavljanjem pa so nekatere pridobile pravico do
neposrednega financiranja iz državnega proračuna.
Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je bila sestavni del teh procesov in
je na začetku svojega delovanja nosila vse značilnosti politično prelomnega
416
