Page 422 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 422
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
Katere novosti se uprizarjajo v narodnih opernih hišah? Kako se ta sodob-
na dela razlikujejo od del, ki se uprizarjajo v drugih, pogosteje manjših in
manj prestižnih gledaliških ustanovah? Kako se nova, pogosto naročena
dela ujemajo s celotnim programom?
Na ta vprašanja bom skušala odgovoriti z raziskovanjem in primerjanjem
programov raznolikih avstrijskih ustanov, kot so Dunajska državna opera,
Kosmos Theater na Dunaju, Salzburški festival in Theater an der Wien in
musikprotokoll im steirischen herbst, ki so v zadnjih desetih letih med dru-
gim uprizorile dela teh avtorjev: Reimann, Rihm, Henze, B. A. Zimmer-
mann (Salzburški festival), Reimann, Schnittke (Dunajska državna ope-
ra), Abstrial (Kosmos Theater), Henze, Neuwirth, B. Lang (Theater an der
Wien/Wiener Festwochen, musikprotokoll im steirischen herbst), Henze
in Neuwirth (Univerza za umetnost v Gradcu/musikprotokoll im steiris-
chen herbst).
Ključne besede: Gottfried von Einem, Olga Neuwirth, Thomas Adès, so-
dobno glasbeno gledališče, načrtovanje igranih oper v Avstriji
Hartmut Krones
Dunajska ljudska opera v vlogi »narodnega prizorišča«
Leta 1897, proti koncu tako imenovanega obdobja Ringstraßenzeit, je bilo
ustanovljeno Društvo za cesarjevo jubilejno mestno gledališče (Kaiserju-
biläums-Stadttheater-Verein). Njegova naloga je bila ustanovitev gledali-
šča za uprizarjanje nemških predstav v Währingu ob prihajajoči 50-letni-
ci vladanja cesarja Franca Jožefa I v letu 1898. Le 10 mesecev pozneje je bilo
leta 1898 ustanovljeno Cesarjevo jubilejno mestno gledališče (Kaiser-Ju-
biläums-Stadttheater) kot zaveden „nemški“ oder, ki pa je že leta 1903 za-
radi stečaja prenehalo delovati. Od jeseni leta 1903 so pod novim vodstvom
uprizarjali tudi ljudsko veseloigro s petjem in plesom, v sezoni 1904/05 pa
se je hiša dokončno preimenovala v ljudsko opero. Nova organizacija je bila
najprej nadvse uspešna in je kmalu začela izvajati tudi »veliko«, vendar še
vedno pogosto nacionalno obarvano opero, dokler ni zaradi povojne infla-
cije zašla v finančne težave, tako da so jo julija leta 1928 zaprli. Režiser Otto
Preminger, ki je pozneje zaslovel v Hollywoodu, je jeseni 1929 poskrbel za
ponoven vzpon, vendar je gledališče, potem ko je nacistična Nemčija oku-
pirala Avstrijo in so odpuščali vse nezaželene (predvsem židovske) delavce,
prešlo pod okrilje mesta Dunaj in med drugim služilo kot prizorišče naci-
onalsocialistične organizacije „Kraft durch Freude“ (Moč skozi veselje). V
zadnjih letih druge svetovne vojne, ko so bila vsa gledališča zaprta, je hiša
420
Katere novosti se uprizarjajo v narodnih opernih hišah? Kako se ta sodob-
na dela razlikujejo od del, ki se uprizarjajo v drugih, pogosteje manjših in
manj prestižnih gledaliških ustanovah? Kako se nova, pogosto naročena
dela ujemajo s celotnim programom?
Na ta vprašanja bom skušala odgovoriti z raziskovanjem in primerjanjem
programov raznolikih avstrijskih ustanov, kot so Dunajska državna opera,
Kosmos Theater na Dunaju, Salzburški festival in Theater an der Wien in
musikprotokoll im steirischen herbst, ki so v zadnjih desetih letih med dru-
gim uprizorile dela teh avtorjev: Reimann, Rihm, Henze, B. A. Zimmer-
mann (Salzburški festival), Reimann, Schnittke (Dunajska državna ope-
ra), Abstrial (Kosmos Theater), Henze, Neuwirth, B. Lang (Theater an der
Wien/Wiener Festwochen, musikprotokoll im steirischen herbst), Henze
in Neuwirth (Univerza za umetnost v Gradcu/musikprotokoll im steiris-
chen herbst).
Ključne besede: Gottfried von Einem, Olga Neuwirth, Thomas Adès, so-
dobno glasbeno gledališče, načrtovanje igranih oper v Avstriji
Hartmut Krones
Dunajska ljudska opera v vlogi »narodnega prizorišča«
Leta 1897, proti koncu tako imenovanega obdobja Ringstraßenzeit, je bilo
ustanovljeno Društvo za cesarjevo jubilejno mestno gledališče (Kaiserju-
biläums-Stadttheater-Verein). Njegova naloga je bila ustanovitev gledali-
šča za uprizarjanje nemških predstav v Währingu ob prihajajoči 50-letni-
ci vladanja cesarja Franca Jožefa I v letu 1898. Le 10 mesecev pozneje je bilo
leta 1898 ustanovljeno Cesarjevo jubilejno mestno gledališče (Kaiser-Ju-
biläums-Stadttheater) kot zaveden „nemški“ oder, ki pa je že leta 1903 za-
radi stečaja prenehalo delovati. Od jeseni leta 1903 so pod novim vodstvom
uprizarjali tudi ljudsko veseloigro s petjem in plesom, v sezoni 1904/05 pa
se je hiša dokončno preimenovala v ljudsko opero. Nova organizacija je bila
najprej nadvse uspešna in je kmalu začela izvajati tudi »veliko«, vendar še
vedno pogosto nacionalno obarvano opero, dokler ni zaradi povojne infla-
cije zašla v finančne težave, tako da so jo julija leta 1928 zaprli. Režiser Otto
Preminger, ki je pozneje zaslovel v Hollywoodu, je jeseni 1929 poskrbel za
ponoven vzpon, vendar je gledališče, potem ko je nacistična Nemčija oku-
pirala Avstrijo in so odpuščali vse nezaželene (predvsem židovske) delavce,
prešlo pod okrilje mesta Dunaj in med drugim služilo kot prizorišče naci-
onalsocialistične organizacije „Kraft durch Freude“ (Moč skozi veselje). V
zadnjih letih druge svetovne vojne, ko so bila vsa gledališča zaprta, je hiša
420
