Page 421 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 421
povzetki
Luba Kijanovska
Opera kot trg: predstava kot marketinška poteza
Opera kot žanr že štiristo let kaže izjemno sposobnost prilagajanja druž-
benim vprašanjem, potrebam in idejam o estetskem absolutu in vlogah
umetnosti v družbi. Zato opere ne gre razumeti kot zgolj umetniški po-
jav. Ne smemo pozabiti, da je opera s svojimi sintetičnimi, spektakularni-
mi, demokratičnimi in tankočutnimi odzivi na politične in zgodovinske
pretrese pomembna družbena institucija. Opera skozi vse stopnje svojega
razvoja ni delovala samo po zakonih umetnosti, temveč tudi po zakonih
trga. Na tržno naravo opere je vplivala naravna očaranost najširše javno-
sti nad privlačnostjo tega, kar je mogoče videti in občutiti. V 19. stoletju je
opera postala najpomembnejši žanr v nacionalnih skladateljskih šolah, po
letu 1848 pa je imela pomlad narodov pomembno vlogo pri oblikovanju na-
cionalne zavesti narodov brez države: Čehov, Poljakov, Slovencev, Ukrajin-
cev, Madžarov in drugih. Trenutno je na trgu »opernega blaga in storitev«
na voljo veliko zelo domiselnih načinov za njeno uspešno prodajo. Trg ak-
tivno uporablja marketinške mehanizme (oglaševanje, ustvarjanje povpra-
ševanja) ter ob tem upošteva potrebe »kupcev«, se pravi poslušalcev, in »iz-
boljšuje produkcijo«. Operni žanr se je tako ohranil kot pojav s svojo nišo v
umetniškem svetu sodobnih časov. Poudariti je treba več uspešnih »marke-
tinških potez« pri izvajanju opernih predstav: 1. prestiž obiska operne pred-
stave, ki kaže na neki družbeni položaj, 2. popularizacija blagovnih znamk
opernih pevcev, skladateljev ali posameznih oper, 3. sodelovanje opernih
pevcev pri vodenju oddaj, 4. promocije, ki združujejo pevce operne in po-
pularne glasbe, 5. sodobna, pogosto škandalozna režija klasičnih oper, ki
pritegne veliko gledalcev.
Ključne besede: opera, trg, trženje, predstava, zgodovinska razsežnost,
družbena osnovanost
Susane Kogler
Sodobna opera v Avstriji 20. in 21. stoletja:
kritična študija primera
Opera tradicionalno velja za zelo staromodno in neprilagodljivo obliko
umetnosti, ki se pogosto ne ujema s potrebami sodobne glasbe in inova-
tivnih predstav. Ker pa v večjih (narodnih) opernih hišah kljub temu naj-
demo sodobna dela, se postavljajo naslednja vprašanja: Kakšno funkcijo
prevzemajo sodobna dela znotraj programa celotne sezone? Kakšna je nji-
hova specifična vloga v zvezi s podobo ustanove in ciljnim občinstvom?
419
Luba Kijanovska
Opera kot trg: predstava kot marketinška poteza
Opera kot žanr že štiristo let kaže izjemno sposobnost prilagajanja druž-
benim vprašanjem, potrebam in idejam o estetskem absolutu in vlogah
umetnosti v družbi. Zato opere ne gre razumeti kot zgolj umetniški po-
jav. Ne smemo pozabiti, da je opera s svojimi sintetičnimi, spektakularni-
mi, demokratičnimi in tankočutnimi odzivi na politične in zgodovinske
pretrese pomembna družbena institucija. Opera skozi vse stopnje svojega
razvoja ni delovala samo po zakonih umetnosti, temveč tudi po zakonih
trga. Na tržno naravo opere je vplivala naravna očaranost najširše javno-
sti nad privlačnostjo tega, kar je mogoče videti in občutiti. V 19. stoletju je
opera postala najpomembnejši žanr v nacionalnih skladateljskih šolah, po
letu 1848 pa je imela pomlad narodov pomembno vlogo pri oblikovanju na-
cionalne zavesti narodov brez države: Čehov, Poljakov, Slovencev, Ukrajin-
cev, Madžarov in drugih. Trenutno je na trgu »opernega blaga in storitev«
na voljo veliko zelo domiselnih načinov za njeno uspešno prodajo. Trg ak-
tivno uporablja marketinške mehanizme (oglaševanje, ustvarjanje povpra-
ševanja) ter ob tem upošteva potrebe »kupcev«, se pravi poslušalcev, in »iz-
boljšuje produkcijo«. Operni žanr se je tako ohranil kot pojav s svojo nišo v
umetniškem svetu sodobnih časov. Poudariti je treba več uspešnih »marke-
tinških potez« pri izvajanju opernih predstav: 1. prestiž obiska operne pred-
stave, ki kaže na neki družbeni položaj, 2. popularizacija blagovnih znamk
opernih pevcev, skladateljev ali posameznih oper, 3. sodelovanje opernih
pevcev pri vodenju oddaj, 4. promocije, ki združujejo pevce operne in po-
pularne glasbe, 5. sodobna, pogosto škandalozna režija klasičnih oper, ki
pritegne veliko gledalcev.
Ključne besede: opera, trg, trženje, predstava, zgodovinska razsežnost,
družbena osnovanost
Susane Kogler
Sodobna opera v Avstriji 20. in 21. stoletja:
kritična študija primera
Opera tradicionalno velja za zelo staromodno in neprilagodljivo obliko
umetnosti, ki se pogosto ne ujema s potrebami sodobne glasbe in inova-
tivnih predstav. Ker pa v večjih (narodnih) opernih hišah kljub temu naj-
demo sodobna dela, se postavljajo naslednja vprašanja: Kakšno funkcijo
prevzemajo sodobna dela znotraj programa celotne sezone? Kakšna je nji-
hova specifična vloga v zvezi s podobo ustanove in ciljnim občinstvom?
419
