Page 419 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 419
povzetki
časa. Programska politika naj bi bila, kot pri drugih kulturnih ustanovah,
usmerjena v novo, slovansko okolje, nemščina pa je postajala nezaželeni del
kulturne sfere. V prvi povojni sezoni 1918/19 je bilo obnovljeno delovanje
opere. V začetku leta 1920 je dobil konservatorij v Ljubljani pravico pode-
ljevanja visokošolskih diplom in dvignila se je razen šolanja kadra za glas-
beno področje. Avgusta 1920, pred sezono 1920/21, je bilo podržavljeno Na-
rodno gledališče v Ljubljani, ki je kot edino v Kraljevini SHS razpolagalo z
dvema gledališkima hišama. V starem deželnem gledališču je ostala Ope-
ra Narodnega gledališča, ki je v nekaj povojnih letih dobila takšne pogoje,
o katerih je lahko pred tem le sanjala.
Ključne besede: opera, Narodno gledališče v Ljubljani, podržavljenje
gledališča
Vita Gruodytė
Opera brez operne hiše
Moderna opera se ni nikoli dobro ujela s klasičnim gledališčem. Dejansko
vse teže izpolnjuje njegove standarde in prenaša omejitve njegovih zidov.
V zadnjih letih je litovska glasbena scena postala bogatejša za novo obliko
opere, ki jo je uvedla skupina mladih ustvarjalcev. Osnovni namen majhnih
formatov, ki jih ponuja gibanje New Opera Action, je predvsem spodbuja-
ti eksperimentiranje in inovativnost. V kratkih ali zelo kratkih operah, kot
so nanoopere, je lažje testirati ter preurejati ideje in njihove komponente.
Opažamo individualizacijo vloge nastopajočega podobno kot v glasbenem
gledališču, obenem pa tudi iskanje homogenosti med različnimi sestavni-
mi deli: glasbo, petjem, plesom, novimi tehnologijami. Skladatelj je lahko
hkrati interpret, režiser, scenograf in/ali koreograf. Ker ustvarjalci v takih
okoliščinah obvladajo različne veščine, lahko svobodneje in pristneje izra-
žajo svoj umetniški značaj in slogovno osebnost. Arhitekturni prostor je
aktiven, organski element, podaljšek splošne ideje dela, včasih tudi njegov
edinstveni »ovoj«, ki ga ni mogoče prilagoditi za druge stvaritve.
S prestopanjem meja žanra je gibanje NOA pretreslo norme litovske opere.
Brez institucionalne podpore je iznašlo nove perspektive. Tudi sam usta-
novitelj tega gibanja Jonas Sakalauskas, operni pevec in skladatelj, ustvarja
operna dela, kot da bi ustanavljal zagonsko podjetje. Gledališče je zanj kul-
turna podlaga, ki se dejavno odziva na okolje ter prevzema obliko kulture
in družbe.
Ključne besede: sodobna opera, New Opera Action, nanoopera, zagon, lito-
vska glasba
417
časa. Programska politika naj bi bila, kot pri drugih kulturnih ustanovah,
usmerjena v novo, slovansko okolje, nemščina pa je postajala nezaželeni del
kulturne sfere. V prvi povojni sezoni 1918/19 je bilo obnovljeno delovanje
opere. V začetku leta 1920 je dobil konservatorij v Ljubljani pravico pode-
ljevanja visokošolskih diplom in dvignila se je razen šolanja kadra za glas-
beno področje. Avgusta 1920, pred sezono 1920/21, je bilo podržavljeno Na-
rodno gledališče v Ljubljani, ki je kot edino v Kraljevini SHS razpolagalo z
dvema gledališkima hišama. V starem deželnem gledališču je ostala Ope-
ra Narodnega gledališča, ki je v nekaj povojnih letih dobila takšne pogoje,
o katerih je lahko pred tem le sanjala.
Ključne besede: opera, Narodno gledališče v Ljubljani, podržavljenje
gledališča
Vita Gruodytė
Opera brez operne hiše
Moderna opera se ni nikoli dobro ujela s klasičnim gledališčem. Dejansko
vse teže izpolnjuje njegove standarde in prenaša omejitve njegovih zidov.
V zadnjih letih je litovska glasbena scena postala bogatejša za novo obliko
opere, ki jo je uvedla skupina mladih ustvarjalcev. Osnovni namen majhnih
formatov, ki jih ponuja gibanje New Opera Action, je predvsem spodbuja-
ti eksperimentiranje in inovativnost. V kratkih ali zelo kratkih operah, kot
so nanoopere, je lažje testirati ter preurejati ideje in njihove komponente.
Opažamo individualizacijo vloge nastopajočega podobno kot v glasbenem
gledališču, obenem pa tudi iskanje homogenosti med različnimi sestavni-
mi deli: glasbo, petjem, plesom, novimi tehnologijami. Skladatelj je lahko
hkrati interpret, režiser, scenograf in/ali koreograf. Ker ustvarjalci v takih
okoliščinah obvladajo različne veščine, lahko svobodneje in pristneje izra-
žajo svoj umetniški značaj in slogovno osebnost. Arhitekturni prostor je
aktiven, organski element, podaljšek splošne ideje dela, včasih tudi njegov
edinstveni »ovoj«, ki ga ni mogoče prilagoditi za druge stvaritve.
S prestopanjem meja žanra je gibanje NOA pretreslo norme litovske opere.
Brez institucionalne podpore je iznašlo nove perspektive. Tudi sam usta-
novitelj tega gibanja Jonas Sakalauskas, operni pevec in skladatelj, ustvarja
operna dela, kot da bi ustanavljal zagonsko podjetje. Gledališče je zanj kul-
turna podlaga, ki se dejavno odziva na okolje ter prevzema obliko kulture
in družbe.
Ključne besede: sodobna opera, New Opera Action, nanoopera, zagon, lito-
vska glasba
417
