Page 424 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 424
vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju
besedi ter jasno izraženem karakterju vloge je pevcu namenil najpomemb-
nejšo vlogo v predstavi. Njegovi »Operni zapiski«, ki so se od leta 1941 re-
dno vrstili v vsakokratnem Gledališkem listu, so pravi eseji o opernih de-
lih, pevskih vlogah, inscenacijah in režijskih izzivih ter so najboljši pregled
Debevčevih pogledov na glasbeno gledališče. Nekateri kritiki so njegovo
delo ocenjevali preveč površno in celo nekorektno, pohvalni zapisi pa so v
njegovih režijah prepoznali izjemen smisel za glavne poteze posameznega
dela, ustrezno dodelitev pevskih vlog ter ravnovesje med pevskim in dram-
skim izrazom. Z nemško zasedbo Ljubljane je bil oktobra 1943 postavljen za
ravnatelja Drame, s čimer je nehal redno delovati v vlogi opernega režiser-
ja. Debevec je po vojni deset let deloval v Drami v SNG Maribor ter vsako
sezono pripravil nekaj opernih predstav, večinoma v Ljubljani. Od leta 1965
je bil ponovno v Ljubljani ter uresničeval svojo vizijo, s katero je v predsta-
vah ob glasbenem elementu dosledno uveljavljal dramski element ter od
pevca pričakoval psihološko poglobljeno igro. Njegova zadnja predstava je
bila Nabucco leta 1972 v ljubljanski Operi. Poznavalci njegovega režijskega
dela so večkrat poudarjali, da se je med drugim odlikoval po muzikalnosti
in zmožnosti branja partiture, ki sta ideal opernega režiserja. Po njegovi za-
slugi se je izoblikoval rod igralsko prepričljivih mladih pevcev. Bil je prvi na
Slovenskem, ki je utemeljil operno dramaturgijo in vplival na mlajše reži-
serje, kot sta bila Emil Frelih in Hinko Leskovšek.
Ključne besede: Ciril Debevec, igralec, gledališki režiser, operni režiser,
Opera Ljubljana
Lenka Křupková, Jiří Kopecký
Olomuško provincialno gledališče ter njegove naveze
z Mariborom in Ljubljano. Olomuško operno gledališče
kot model za oblikovanje narodnega gledališča v avstrijski
monarhiji
Olomuško provincialno gledališče je sestavljalo gosto razpredeno mrežo
gledališč, med katerimi so v obdobju več kot stotih let potovali umetniki
habsburške monarhije. Čeprav se je gledališki ansambel z direktorjem ozi-
roma podjetnikom na čelu v zadevnem kamnitem mestnem gledališču za-
menjal skoraj vsakih šest let – v kriznih časih še pogosteje – navadno ni šlo
za temeljno spremembo, kar gre pripisati edinstveni organizaciji avstrijske-
ga gledališča v srednjeevropskem prostoru. Na provincialnih odrih je bilo
mogoče videti podobno zasedbo ansambla in podoben repertoar. Pri tem
je bilo vse odvisno od pogojev, ki jih je postavilo mesto in z njimi uspelo
422
besedi ter jasno izraženem karakterju vloge je pevcu namenil najpomemb-
nejšo vlogo v predstavi. Njegovi »Operni zapiski«, ki so se od leta 1941 re-
dno vrstili v vsakokratnem Gledališkem listu, so pravi eseji o opernih de-
lih, pevskih vlogah, inscenacijah in režijskih izzivih ter so najboljši pregled
Debevčevih pogledov na glasbeno gledališče. Nekateri kritiki so njegovo
delo ocenjevali preveč površno in celo nekorektno, pohvalni zapisi pa so v
njegovih režijah prepoznali izjemen smisel za glavne poteze posameznega
dela, ustrezno dodelitev pevskih vlog ter ravnovesje med pevskim in dram-
skim izrazom. Z nemško zasedbo Ljubljane je bil oktobra 1943 postavljen za
ravnatelja Drame, s čimer je nehal redno delovati v vlogi opernega režiser-
ja. Debevec je po vojni deset let deloval v Drami v SNG Maribor ter vsako
sezono pripravil nekaj opernih predstav, večinoma v Ljubljani. Od leta 1965
je bil ponovno v Ljubljani ter uresničeval svojo vizijo, s katero je v predsta-
vah ob glasbenem elementu dosledno uveljavljal dramski element ter od
pevca pričakoval psihološko poglobljeno igro. Njegova zadnja predstava je
bila Nabucco leta 1972 v ljubljanski Operi. Poznavalci njegovega režijskega
dela so večkrat poudarjali, da se je med drugim odlikoval po muzikalnosti
in zmožnosti branja partiture, ki sta ideal opernega režiserja. Po njegovi za-
slugi se je izoblikoval rod igralsko prepričljivih mladih pevcev. Bil je prvi na
Slovenskem, ki je utemeljil operno dramaturgijo in vplival na mlajše reži-
serje, kot sta bila Emil Frelih in Hinko Leskovšek.
Ključne besede: Ciril Debevec, igralec, gledališki režiser, operni režiser,
Opera Ljubljana
Lenka Křupková, Jiří Kopecký
Olomuško provincialno gledališče ter njegove naveze
z Mariborom in Ljubljano. Olomuško operno gledališče
kot model za oblikovanje narodnega gledališča v avstrijski
monarhiji
Olomuško provincialno gledališče je sestavljalo gosto razpredeno mrežo
gledališč, med katerimi so v obdobju več kot stotih let potovali umetniki
habsburške monarhije. Čeprav se je gledališki ansambel z direktorjem ozi-
roma podjetnikom na čelu v zadevnem kamnitem mestnem gledališču za-
menjal skoraj vsakih šest let – v kriznih časih še pogosteje – navadno ni šlo
za temeljno spremembo, kar gre pripisati edinstveni organizaciji avstrijske-
ga gledališča v srednjeevropskem prostoru. Na provincialnih odrih je bilo
mogoče videti podobno zasedbo ansambla in podoben repertoar. Pri tem
je bilo vse odvisno od pogojev, ki jih je postavilo mesto in z njimi uspelo
422
