Page 116 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 116
Management temeljnih procesov
Povezave so srednje močne in pozitivne, z izjemo ene (–0,014), ki ni
statistično značilna. Najmočnejše pozitivne povezave opažamo med dru-
go trditvijo merjenja in vsemi trditvami presojanja.
Preglednica 51: Dejavnik »management temeljnih procesov« – povezanost med
interesnimi in instrumentalnimi vidiki nadziranja
Pearsonov korelacijski koeficient
MERJENJE (instrumentalni vidik)
Uspešnost
Uspešnost spre Uspešnost spre Uspešnost spre sprememb te
memb temeljne memb temeljne memb temeljnega meljnega pro
ga procesa merimo ga procesa meri procesa merimo cesa merimo s
s pomočjo jasno mo s pomočjo jasno s pomočjo jasno pomočjo jas
116 zastavljenih kazal zastavljenih kazal zastavljenih kazal no zastavlje
nikov. nikov. nikov. nih kazalni
kov.
Uspešnost sprememb 0,475* 0,460* 0,261* 0,010
temeljnega procesa
presojamo skozi učen
je, rast in razvoj podjetja
(koristi na dolgi rok).
PRESOJANJE (interesni vidik) Uspešnost sprememb 0,363* 0,450* 0,228* –0,014
temeljnega procesa
presojamo skozi koristi
za kupca.
Uspešnost sprememb
temeljnega procesa 0,362* 0,095
presojamo skozi teh 0,484* 0,558*
nološki napredek pod
jetja.
Uspešnost sprememb 0,285* 0,319* 0,268* 0,077
temeljnega procesa
presojamo skozi koristi
za dolgoročno sodelo
vanje z dobavitelji.
* Označene so statistično značilne povezanosti pri stopnji značilnosti, manjši ali enaki 0,05
(preverili smo ločeno).
Najmočnejša, statistično značilna, povezava (0,558) se je pokazala
med tretjo trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspešnost sprememb temelj-
nega procesa presojamo skozi tehnološki napredek podjetja«, in drugo
trditvijo merjenja, ki se glasi »Uspešnost sprememb temeljnega procesa
merimo s pomočjo jasno zastavljenih kazalnikov«. Povezavo lahko ute-
meljimo na podlagi spoznanj iz teoretičnega dela naloge. Merjenje je os-
nova managementa. Česar ne merimo, ne moremo upravljati. Merjenje
Povezave so srednje močne in pozitivne, z izjemo ene (–0,014), ki ni
statistično značilna. Najmočnejše pozitivne povezave opažamo med dru-
go trditvijo merjenja in vsemi trditvami presojanja.
Preglednica 51: Dejavnik »management temeljnih procesov« – povezanost med
interesnimi in instrumentalnimi vidiki nadziranja
Pearsonov korelacijski koeficient
MERJENJE (instrumentalni vidik)
Uspešnost
Uspešnost spre Uspešnost spre Uspešnost spre sprememb te
memb temeljne memb temeljne memb temeljnega meljnega pro
ga procesa merimo ga procesa meri procesa merimo cesa merimo s
s pomočjo jasno mo s pomočjo jasno s pomočjo jasno pomočjo jas
116 zastavljenih kazal zastavljenih kazal zastavljenih kazal no zastavlje
nikov. nikov. nikov. nih kazalni
kov.
Uspešnost sprememb 0,475* 0,460* 0,261* 0,010
temeljnega procesa
presojamo skozi učen
je, rast in razvoj podjetja
(koristi na dolgi rok).
PRESOJANJE (interesni vidik) Uspešnost sprememb 0,363* 0,450* 0,228* –0,014
temeljnega procesa
presojamo skozi koristi
za kupca.
Uspešnost sprememb
temeljnega procesa 0,362* 0,095
presojamo skozi teh 0,484* 0,558*
nološki napredek pod
jetja.
Uspešnost sprememb 0,285* 0,319* 0,268* 0,077
temeljnega procesa
presojamo skozi koristi
za dolgoročno sodelo
vanje z dobavitelji.
* Označene so statistično značilne povezanosti pri stopnji značilnosti, manjši ali enaki 0,05
(preverili smo ločeno).
Najmočnejša, statistično značilna, povezava (0,558) se je pokazala
med tretjo trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspešnost sprememb temelj-
nega procesa presojamo skozi tehnološki napredek podjetja«, in drugo
trditvijo merjenja, ki se glasi »Uspešnost sprememb temeljnega procesa
merimo s pomočjo jasno zastavljenih kazalnikov«. Povezavo lahko ute-
meljimo na podlagi spoznanj iz teoretičnega dela naloge. Merjenje je os-
nova managementa. Česar ne merimo, ne moremo upravljati. Merjenje
