Page 117 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Rezultati osrednje empirične raziskave 117
na področju uvajanja sprememb v procese se nanaša na njihovo učikovi-
tost pred spremembo in po njej, kar po navadi merimo s produktivnostjo
dela, sredstev oz. virov. To pa je povezano z vlaganji v nove tehnologije,
informatizacijo procesov in drugimi rešitvami, ki nam pomagajo do več-
je učinkovitosti. Nobenega vlaganja v tehnologijo management podjetja
ne bo odobril, če ne bo posledično merljivih pozitivnih učinkov na poslo-
vanje. Pozitivna in statistično pomembna povezava je tudi med drugo tr-
ditvijo merjenja in prvo trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspešnost spre-
memb temeljnega procesa presojamo skozi učenje, rast in razvoj podjetja
(koristi na dolgi rok)«. Povezavo ponovno lahko ocenimo kot smiselno,
saj je po Kaplanu in Nortonu treba meriti tudi področje učenja in rasti
podjetja v kazalnikih BSC. Čeprav gre za mehkejše področje mangemen-
ta, pri katerem imamo opravka z znanjem, učenjem, inovacijami, s sode-
lavci, je tudi zanj mogoče nastaviti merila za upravljanje (npr. število ko-
ristnih predlogov, patentov, uvedenih sprememb v procese, vloženih ur v
izobraževanje sodelavcev ipd.). Zaznali smo tudi pozitivno povezavo med
drugo trditvijo merjenja in četrto trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspeš-
nost sprememb temeljnega procesa presojamo skozi koristi za dolgoroč-
no sodelovanje z dobavitelji«. Dobavitelje smo že v teoretičnem delu in
v predhodnih ugotovitvah zaznali kot enega izmed ključnih dejavnikov,
povezanih s temeljnimi procesi podjetja. Tudi ta povezava potrjuje pred-
hodne ugotovitve. Z dobavitelji bomo vzpostavili in obdržali dolgoroč-
no partnerstvo le ob hkratnih vzajemnih koristih, ki izvirajo iz sodelo-
vanja. Dobavitelji so po navadi bolj specializirani od podjetja, ki je kupec
njihovih izdelkov/storitev. Omogočajo nam hitrejši dostop do novih teh-
nologij, rešitev in znanj, ki jih sami nimamo oz. jih nismo sposobni (ali
jih ne namerevamo) sami razviti. Skupna točka dobaviteljev in podjetja,
ki je kupec njihovih izdelkov/storitev, so kupci na trgu. Če bo sodelovanje
podjetja z dobavitelji temeljilo na koristih za kupce, je zadovoljstvo kup-
cev z izdelki/storitvami lahko osnova presojanja o tem, ali je sodelovanje
z dobavitelji še smiselno, v kakšnem obsegu in časovnem okviru. Podje-
tja, ki v zvezi z dobavitelji pretirano izpostavljajo stroške sodelovanja, v
ospredje postavljajo instrumentalni vidik, kar praviloma pomeni kratko-
ročnost sodelovanja z dobavitelji.
Interesni vidik nadziranja – področje »presojanje«
Rezultati v preglednici 52 kažejo, da so v našem primeru trditve znotraj
interesnega vidika nadziranja, to je »presojanje«, dovolj povezane, saj no-
bena izmed povezav ni nižja od 0,3. To pomeni, da v nadaljnji analizi lah-
ko obdržimo vse trditve.
na področju uvajanja sprememb v procese se nanaša na njihovo učikovi-
tost pred spremembo in po njej, kar po navadi merimo s produktivnostjo
dela, sredstev oz. virov. To pa je povezano z vlaganji v nove tehnologije,
informatizacijo procesov in drugimi rešitvami, ki nam pomagajo do več-
je učinkovitosti. Nobenega vlaganja v tehnologijo management podjetja
ne bo odobril, če ne bo posledično merljivih pozitivnih učinkov na poslo-
vanje. Pozitivna in statistično pomembna povezava je tudi med drugo tr-
ditvijo merjenja in prvo trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspešnost spre-
memb temeljnega procesa presojamo skozi učenje, rast in razvoj podjetja
(koristi na dolgi rok)«. Povezavo ponovno lahko ocenimo kot smiselno,
saj je po Kaplanu in Nortonu treba meriti tudi področje učenja in rasti
podjetja v kazalnikih BSC. Čeprav gre za mehkejše področje mangemen-
ta, pri katerem imamo opravka z znanjem, učenjem, inovacijami, s sode-
lavci, je tudi zanj mogoče nastaviti merila za upravljanje (npr. število ko-
ristnih predlogov, patentov, uvedenih sprememb v procese, vloženih ur v
izobraževanje sodelavcev ipd.). Zaznali smo tudi pozitivno povezavo med
drugo trditvijo merjenja in četrto trditvijo presojanja, ki se glasi »Uspeš-
nost sprememb temeljnega procesa presojamo skozi koristi za dolgoroč-
no sodelovanje z dobavitelji«. Dobavitelje smo že v teoretičnem delu in
v predhodnih ugotovitvah zaznali kot enega izmed ključnih dejavnikov,
povezanih s temeljnimi procesi podjetja. Tudi ta povezava potrjuje pred-
hodne ugotovitve. Z dobavitelji bomo vzpostavili in obdržali dolgoroč-
no partnerstvo le ob hkratnih vzajemnih koristih, ki izvirajo iz sodelo-
vanja. Dobavitelji so po navadi bolj specializirani od podjetja, ki je kupec
njihovih izdelkov/storitev. Omogočajo nam hitrejši dostop do novih teh-
nologij, rešitev in znanj, ki jih sami nimamo oz. jih nismo sposobni (ali
jih ne namerevamo) sami razviti. Skupna točka dobaviteljev in podjetja,
ki je kupec njihovih izdelkov/storitev, so kupci na trgu. Če bo sodelovanje
podjetja z dobavitelji temeljilo na koristih za kupce, je zadovoljstvo kup-
cev z izdelki/storitvami lahko osnova presojanja o tem, ali je sodelovanje
z dobavitelji še smiselno, v kakšnem obsegu in časovnem okviru. Podje-
tja, ki v zvezi z dobavitelji pretirano izpostavljajo stroške sodelovanja, v
ospredje postavljajo instrumentalni vidik, kar praviloma pomeni kratko-
ročnost sodelovanja z dobavitelji.
Interesni vidik nadziranja – področje »presojanje«
Rezultati v preglednici 52 kažejo, da so v našem primeru trditve znotraj
interesnega vidika nadziranja, to je »presojanje«, dovolj povezane, saj no-
bena izmed povezav ni nižja od 0,3. To pomeni, da v nadaljnji analizi lah-
ko obdržimo vse trditve.
