Page 27 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 27
Podjetje, management in temeljni procesi 27
vidika uravnotežena. V nadaljevanju na to definicijo vežemo tudi
izbrane interesne in instrumentalne vidike dejavnosti managementa
temeljnih procesov. Organizacije so lahko profitne ali neprofitne. Ker
se v empiričnem delu raziskave omejujemo na posebno vrsto profitnih
organizacij, ki jih imenujemo podjetja, v nadaljevanju podajamo njihovo
opredelitev.
Podjetje je posebna vrsta organizacije, ki ima za cilj ustvarjanje do-
bička. Zahtevana sposobnost podjetja je, da z vsemi svojimi zmožnostmi
doseže konkurenčnost in posledično dobiček, kar pomeni trgu ponudi-
ti izdelek ali storitev, ki je v kupčevih očeh po neki lastnosti boljši oz. za
tega kupca primernejši (Garelli 2006, 3). Po Kralju (2003, 62) je podjet-
je konkretna ciljna oblika organizacije, ki ustvarja vrednost. Kralj (2003,
23) podobno opredeljuje podjetje kot »interesni in poslovni sistem oz.
pridobitno organizacijo, ki v razmerah tveganja v okolju in znotraj sebe
pridobiva (kupuje, prideluje, predeluje, proizvaja) blago in ustvarja učin-
ke (izdelke, storitve) ter jih trži. Tako ravna z namenom, da bi ustvari-
lo pozitivne izide in s tem uresničilo interese svojih udeležencev.« Boj-
nec idr. (2007, 37) podjetje opredeljujejo kot primer organizacije v ožjem
smislu. Pravijo, da je podjetje temeljna enota v gospodarstvu, ki samo-
stojno opravlja določene gospodarske naloge v družbeni delitvi dela in
poskuša doseči čim boljši rezultat (dobiček, vrednost podjetja). Samo-
stojno delovanje se nanaša na ekonomsko, pravno, organizacijsko in
razvojno samostojnost ter svobodo odločanja glede na tveganja za svo-
je početje. Podjetje s svojimi viri (informacije, znanje, oprema, sodelav-
ci, energija, finančna in druga sredstva) poskuša ravnati čim racionalne-
je, kar se odraža v tem, da podjetja želijo za čim nižje stroške ponuditi
čim višjo vrednost svojih izdelkov/storitev. Vrednost podjetja pa lahko
razumemo kot bonitetno oceno poslovanja na trgu. Bojnec idr. (2007,
37) prav tako pojasnjujejo, da podjetje nastane iz ekonomskih razlogov,
kar pa je lahko tudi vzrok, da podjetje propade, zlasti če vodstvo svojih
virov ne uporablja učinkovito. Pravijo tudi, da na podjetje lahko gleda-
mo kot na organizacijo, znotraj katere poteka menjava dobrin in storitev.
Podjetja med seboj sodelujejo. Glede na način medsebojnega sodelovan-
ja ločimo več različnih vrst: (1) podjetja so lahko majhne skupine ljudi,
ki med seboj delujejo brez hierarhije (npr. mikro podjetja); (2) podjetja
imajo lahko enostavno hierahijo, v kateri predpostavljeni vodja (šef, ma-
nager) nadzira sodelavce na nižji stopnji (manjša podjetja); (3) podjetja
imajo lahko večstopenjsko hierahijo, v kateri predpostavljeni vodja (šef,
manager) nadzira sodelavce na nižji stopnji, ti pa dalje svoje podrejene.
vidika uravnotežena. V nadaljevanju na to definicijo vežemo tudi
izbrane interesne in instrumentalne vidike dejavnosti managementa
temeljnih procesov. Organizacije so lahko profitne ali neprofitne. Ker
se v empiričnem delu raziskave omejujemo na posebno vrsto profitnih
organizacij, ki jih imenujemo podjetja, v nadaljevanju podajamo njihovo
opredelitev.
Podjetje je posebna vrsta organizacije, ki ima za cilj ustvarjanje do-
bička. Zahtevana sposobnost podjetja je, da z vsemi svojimi zmožnostmi
doseže konkurenčnost in posledično dobiček, kar pomeni trgu ponudi-
ti izdelek ali storitev, ki je v kupčevih očeh po neki lastnosti boljši oz. za
tega kupca primernejši (Garelli 2006, 3). Po Kralju (2003, 62) je podjet-
je konkretna ciljna oblika organizacije, ki ustvarja vrednost. Kralj (2003,
23) podobno opredeljuje podjetje kot »interesni in poslovni sistem oz.
pridobitno organizacijo, ki v razmerah tveganja v okolju in znotraj sebe
pridobiva (kupuje, prideluje, predeluje, proizvaja) blago in ustvarja učin-
ke (izdelke, storitve) ter jih trži. Tako ravna z namenom, da bi ustvari-
lo pozitivne izide in s tem uresničilo interese svojih udeležencev.« Boj-
nec idr. (2007, 37) podjetje opredeljujejo kot primer organizacije v ožjem
smislu. Pravijo, da je podjetje temeljna enota v gospodarstvu, ki samo-
stojno opravlja določene gospodarske naloge v družbeni delitvi dela in
poskuša doseči čim boljši rezultat (dobiček, vrednost podjetja). Samo-
stojno delovanje se nanaša na ekonomsko, pravno, organizacijsko in
razvojno samostojnost ter svobodo odločanja glede na tveganja za svo-
je početje. Podjetje s svojimi viri (informacije, znanje, oprema, sodelav-
ci, energija, finančna in druga sredstva) poskuša ravnati čim racionalne-
je, kar se odraža v tem, da podjetja želijo za čim nižje stroške ponuditi
čim višjo vrednost svojih izdelkov/storitev. Vrednost podjetja pa lahko
razumemo kot bonitetno oceno poslovanja na trgu. Bojnec idr. (2007,
37) prav tako pojasnjujejo, da podjetje nastane iz ekonomskih razlogov,
kar pa je lahko tudi vzrok, da podjetje propade, zlasti če vodstvo svojih
virov ne uporablja učinkovito. Pravijo tudi, da na podjetje lahko gleda-
mo kot na organizacijo, znotraj katere poteka menjava dobrin in storitev.
Podjetja med seboj sodelujejo. Glede na način medsebojnega sodelovan-
ja ločimo več različnih vrst: (1) podjetja so lahko majhne skupine ljudi,
ki med seboj delujejo brez hierarhije (npr. mikro podjetja); (2) podjetja
imajo lahko enostavno hierahijo, v kateri predpostavljeni vodja (šef, ma-
nager) nadzira sodelavce na nižji stopnji (manjša podjetja); (3) podjetja
imajo lahko večstopenjsko hierahijo, v kateri predpostavljeni vodja (šef,
manager) nadzira sodelavce na nižji stopnji, ti pa dalje svoje podrejene.
