Page 32 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 32
Management temeljnih procesov
liziranje, normiranje delovnih nalog in sankcioniranje kršilcev. Delitev
dela temelji na potrebah organizacije, ne na interesih sodelavcev. Ureja-
nje procesov temelji na nadziranju z ugotavljanjem odgovornosti, njihovo
obvladovanje pogosto omogoča tehnologija. Prevladujejo normativni sis-
temi za doseganje učinkovitosti (visoke produktivnosti) procesov, prila-
gajanje organizacije trgu je omejeno (Tavčar 2009, 328–29). Vodenje kot
del dejavnosti managementa v instrumentalnem vidiku se osredotoča na
posle, zato ga imenujemo poslovodenje. Osredotoča se na spremljanje iz-
idov poslovanja. Ključno vlogo imajo finančne odločitve. To posledično
vpliva tudi na temeljne in podporne procese v organizaciji, na materialne
tokove, strategijo in kakovost. Inoviranje procesov se omejuje na višanje
produktivnosti, normiranje in strukturiranje. Obvladovanje sodelavcev
je avtoritarno, odpore sodelavcev management poskuša zaobiti. V ospred-
32 ju je trženje obstoječih izdelkov, in ne razvoj novih. Organizacija se slabo
odziva na vplive iz okolja (Tavčar 2009, 474–75). Nadziranje kot del de-
javnosti managementa v instrumentalnem vidiku imenujemo merjenje.
Kaže se v kvantitativnem merjenju procesov in uspešnosti poslovanja. So-
delavci in procesi se nenehno nadzirajo, poudarek je na stroških, ekono-
miki in čim večjih donosih, ki so pomembnejši kot dolgoročna rast in ra-
zvoj organizacije (Tavčar 2009, 537).
Vsaka organizacija pa ni le instrument za doseganje ciljev, temveč je
hkrati tudi interesno združenje, zato v nadaljevanju predstavljamo tudi
ta vidik, ki je ključen za razumevanje vpliva dejavnosti managementa te-
meljnih procesov (slika 1, poglavje 3 in 4) na uspešnost podjetij.
Organizacija kot interesno združenje
Pojmovanje organizacije kot interesnega združenja izhaja iz širšega druž-
benega pojmovanja o namenu organizacij, saj ta bolje uspeva, če deluje v
skladu z interesi tako zunanjih (kupci, dobavitelji, partnerji) kot notra-
njih (zaposleni, management, lastniki) udeležencev. Interesni vidik pou-
darja organizacijo kot skupnost interesov, ne samo managerjev, lastnikov,
ampak tudi vseh drugih udeležencev (dobaviteljev, zaposlenih, kupcev,
drugih tržnih udeležencev) (Stalk, Evans in Shulman 1992, 57; Boynton
in Zmud 1984, 17; Inkpen in Choudhury 1995, 313–23; Willcocks, Cur-
rie in Jackson 1997, 617; Grover, Fiedler in Teng 1999, 749; De Wit in
Meyers 2005, 261–66; Biloslavo 2006, 18, 328; King in Burgess 2006, 59;
Tavčar 2009, 107–08).
Planiranje kot dejavnost managementa v interesnem vidiku imenu-
jemo snovanje. To je podrejeno interesom vseh udeležencev (dobavitel-
jev, zaposlenih, kupcev, management, lastnikov in drugih tržnih udele-
liziranje, normiranje delovnih nalog in sankcioniranje kršilcev. Delitev
dela temelji na potrebah organizacije, ne na interesih sodelavcev. Ureja-
nje procesov temelji na nadziranju z ugotavljanjem odgovornosti, njihovo
obvladovanje pogosto omogoča tehnologija. Prevladujejo normativni sis-
temi za doseganje učinkovitosti (visoke produktivnosti) procesov, prila-
gajanje organizacije trgu je omejeno (Tavčar 2009, 328–29). Vodenje kot
del dejavnosti managementa v instrumentalnem vidiku se osredotoča na
posle, zato ga imenujemo poslovodenje. Osredotoča se na spremljanje iz-
idov poslovanja. Ključno vlogo imajo finančne odločitve. To posledično
vpliva tudi na temeljne in podporne procese v organizaciji, na materialne
tokove, strategijo in kakovost. Inoviranje procesov se omejuje na višanje
produktivnosti, normiranje in strukturiranje. Obvladovanje sodelavcev
je avtoritarno, odpore sodelavcev management poskuša zaobiti. V ospred-
32 ju je trženje obstoječih izdelkov, in ne razvoj novih. Organizacija se slabo
odziva na vplive iz okolja (Tavčar 2009, 474–75). Nadziranje kot del de-
javnosti managementa v instrumentalnem vidiku imenujemo merjenje.
Kaže se v kvantitativnem merjenju procesov in uspešnosti poslovanja. So-
delavci in procesi se nenehno nadzirajo, poudarek je na stroških, ekono-
miki in čim večjih donosih, ki so pomembnejši kot dolgoročna rast in ra-
zvoj organizacije (Tavčar 2009, 537).
Vsaka organizacija pa ni le instrument za doseganje ciljev, temveč je
hkrati tudi interesno združenje, zato v nadaljevanju predstavljamo tudi
ta vidik, ki je ključen za razumevanje vpliva dejavnosti managementa te-
meljnih procesov (slika 1, poglavje 3 in 4) na uspešnost podjetij.
Organizacija kot interesno združenje
Pojmovanje organizacije kot interesnega združenja izhaja iz širšega druž-
benega pojmovanja o namenu organizacij, saj ta bolje uspeva, če deluje v
skladu z interesi tako zunanjih (kupci, dobavitelji, partnerji) kot notra-
njih (zaposleni, management, lastniki) udeležencev. Interesni vidik pou-
darja organizacijo kot skupnost interesov, ne samo managerjev, lastnikov,
ampak tudi vseh drugih udeležencev (dobaviteljev, zaposlenih, kupcev,
drugih tržnih udeležencev) (Stalk, Evans in Shulman 1992, 57; Boynton
in Zmud 1984, 17; Inkpen in Choudhury 1995, 313–23; Willcocks, Cur-
rie in Jackson 1997, 617; Grover, Fiedler in Teng 1999, 749; De Wit in
Meyers 2005, 261–66; Biloslavo 2006, 18, 328; King in Burgess 2006, 59;
Tavčar 2009, 107–08).
Planiranje kot dejavnost managementa v interesnem vidiku imenu-
jemo snovanje. To je podrejeno interesom vseh udeležencev (dobavitel-
jev, zaposlenih, kupcev, management, lastnikov in drugih tržnih udele-
