Page 29 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 29
Podjetje, management in temeljni procesi 29
vodilni uslužbenci – vrhovni management« (SSKJ 2018). Po Robbinsu
(1991, 602–20) je management »obvladovanje organizacije, je vladanje
v malem, je oblast in moč, s katero je mogoče graditi in dosegati cilje«.
Veda o managementu uči, kako naj managerji smotrno delujejo v različ-
nih okoliščinah, in managerjem daje napotke, kako naj uravnavajo delo v
organizacijah, da bodo te uspešne (Dimovski in Penger 2008 v Dimovski
idr. 2014, 13). Po Daftu (2000; 2009 v Biloslavo 2008, 15) je management
skupek funkcij. Funkcije managementa je prvi natančno opredelil He-
nry Fayol v sklopu svoje upravnoadministrativne šole managementa in
so: načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, koordiniranje in nadzorova-
nje, kar je osnova za pojmovanje managementa še danes (Fayol 1949 v Ba-
vec in Manzin 2012, 25).
Po Kralju (2003, 14) je management proces vodenja podjetja k izi-
dom. Po Tavčarju (2008, 24–25) je management obvladovanje organiza-
cije, da deluje urejeno in složno; management je obvladovanje podjetja,
ki vključuje dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja.
Vsako izmed dejavnosti managementa lahko razčlenimo na interesni in
instrumentalni vidik ter tako obravnavamo naslednje dejavnosti mana-
gementa (preglednica 1): interesni vidik planiranja (snovanje) in instru-
mentalni vidik planiranja (načrtovanje), interesni vidik organiziranja
(povezovanje) in instrumentalni vidik organiziranja (urejanje), interesni
vidik vodenja (vodenje ljudi, sodelavcev) in instrumentalni vidik vode-
nja (poslovodenje) ter interesni vidik nadziranja (presojanje) in instru-
mentalni vidik nadziranja (merjenje) (De Wit in Meyers 2005, 76; Moo-
re in Brown 2006, 721; Tavčar 2008, 24–25; Tavčar 2009, 196; Arias idr.
2018, 376; Thennakoon idr. 2018, 478; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke
2018, 67). Management pomeni sodelovanje in interakcije med ljudmi
ter s tem v povezavi funkcije planiranja, organiziranja, vodenja ter nad-
ziranja (Dimovski idr. 2014, 14). Daft (2009 v Dimovski idr. 2014, 13)
management definira kot »uspešno in učinkovito doseganje ciljev or-
ganizacije, skozi proces planiranja, organiziranja, vodenja ter nadzira-
nja virov, ki jih ima organizacija na voljo«. Po Rusjanu (2013, 8) je ma-
nagement »oblikovanje, obvladovanje (planiranje in kontrola izvedbe)
ter izboljševanje procesov, katerih rezultat so uporabne vrednosti (izdel-
ki, storitve), ki jih podjetja prodajajo na trgu«. V literaturi se poleg in-
teresnega (mehkega) in instrumentalnega (trdega) vidika uporablja tudi
izraz organski (mehki) in mehanistični (trdi vidik) (Miler 1998 v Bavec
in Manzin 2012, 68; Moore in Brown 2006, 721; Arias idr. 2018, 376;
Thennakoon idr.. 2018, 478; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67).
vodilni uslužbenci – vrhovni management« (SSKJ 2018). Po Robbinsu
(1991, 602–20) je management »obvladovanje organizacije, je vladanje
v malem, je oblast in moč, s katero je mogoče graditi in dosegati cilje«.
Veda o managementu uči, kako naj managerji smotrno delujejo v različ-
nih okoliščinah, in managerjem daje napotke, kako naj uravnavajo delo v
organizacijah, da bodo te uspešne (Dimovski in Penger 2008 v Dimovski
idr. 2014, 13). Po Daftu (2000; 2009 v Biloslavo 2008, 15) je management
skupek funkcij. Funkcije managementa je prvi natančno opredelil He-
nry Fayol v sklopu svoje upravnoadministrativne šole managementa in
so: načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, koordiniranje in nadzorova-
nje, kar je osnova za pojmovanje managementa še danes (Fayol 1949 v Ba-
vec in Manzin 2012, 25).
Po Kralju (2003, 14) je management proces vodenja podjetja k izi-
dom. Po Tavčarju (2008, 24–25) je management obvladovanje organiza-
cije, da deluje urejeno in složno; management je obvladovanje podjetja,
ki vključuje dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja.
Vsako izmed dejavnosti managementa lahko razčlenimo na interesni in
instrumentalni vidik ter tako obravnavamo naslednje dejavnosti mana-
gementa (preglednica 1): interesni vidik planiranja (snovanje) in instru-
mentalni vidik planiranja (načrtovanje), interesni vidik organiziranja
(povezovanje) in instrumentalni vidik organiziranja (urejanje), interesni
vidik vodenja (vodenje ljudi, sodelavcev) in instrumentalni vidik vode-
nja (poslovodenje) ter interesni vidik nadziranja (presojanje) in instru-
mentalni vidik nadziranja (merjenje) (De Wit in Meyers 2005, 76; Moo-
re in Brown 2006, 721; Tavčar 2008, 24–25; Tavčar 2009, 196; Arias idr.
2018, 376; Thennakoon idr. 2018, 478; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke
2018, 67). Management pomeni sodelovanje in interakcije med ljudmi
ter s tem v povezavi funkcije planiranja, organiziranja, vodenja ter nad-
ziranja (Dimovski idr. 2014, 14). Daft (2009 v Dimovski idr. 2014, 13)
management definira kot »uspešno in učinkovito doseganje ciljev or-
ganizacije, skozi proces planiranja, organiziranja, vodenja ter nadzira-
nja virov, ki jih ima organizacija na voljo«. Po Rusjanu (2013, 8) je ma-
nagement »oblikovanje, obvladovanje (planiranje in kontrola izvedbe)
ter izboljševanje procesov, katerih rezultat so uporabne vrednosti (izdel-
ki, storitve), ki jih podjetja prodajajo na trgu«. V literaturi se poleg in-
teresnega (mehkega) in instrumentalnega (trdega) vidika uporablja tudi
izraz organski (mehki) in mehanistični (trdi vidik) (Miler 1998 v Bavec
in Manzin 2012, 68; Moore in Brown 2006, 721; Arias idr. 2018, 376;
Thennakoon idr.. 2018, 478; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67).
