Page 52 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 52
Management temeljnih procesov
in Cao 2014; Keong 2014; Wagner in Paton 2014; Carey 2015; Peronja
2015; Bartz in Winkler 2016; Bisogno idr. 2016; Ensslin idr. 2017; Rezaei,
Ortt in Trott 2018). Po Kralju (2003, 201) je uspešnost lastnost podjetja
navzven gibčnost, ki jo merimo s tržnostjo kot konkurenčnostjo izdel-
kov in storitev ter s prožnostjo (sposobnostjo prilagajanja spremembam
iz okolja in vplivanja na okolje). Kralj (2003, 201) uspešnost podjetja po-
vezuje z učinkovitostjo (produktivnostjo virov oz. sredstev, ekonomič-
nostjo rabe sredstev). Tudi Ensslin idr. (2017, 71; Indihar Štemberger idr.
2018, 425; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67) ugotavljajo, da se
učinkovitost procesov v podjetju posledično odraža na uspešnosti pod-
jetja na trgu. Nandakumar, Ghobadian in O‘Regan (2009, 250) ter Ham-
brick (1983, 687) uspešnost podjetja razumejo kot stopnjo doseganja cil-
52 jev (dobiček) in kot relativni uspeh glede na konkurenco. Allen in H elms
(2006, 438) in drugi (Goldsmith in Clutterbuck 1984; Strecker 2009;
Delgado idr. 2014) pravijo, da se uspešnost podjetja kaže v finančnem re-
zultatu (dobiček). Enačimo jo lahko z inovativnostjo podjetja, saj je dobi-
ček podjetja posledica inovativnosti (Strecker 2009, 41). Hult idr. (2008,
1069–70) uspešnost podjetja razumejo kot ugled ter sposobnost prilaga-
janja na spremembe v okolju in predlagajo, da pri njenem merjenju zaja-
memo več različnih kazalnikov: finančne, operativne in celovite. Pri tem
predlagajo, da zajamemo tudi eno- do triletna obdobja in da za objektiv-
nejšo oceno uspešnosti upoštevamo povprečne vrednosti posameznih ka-
zalnikov (Hult idr. 2008, 1073).
Če povzamemo: uspešnost podjetja lahko razumemo in definiramo
na različne načine. V tej raziskavi bomo poenoteno uporabljali izraz us-
pešnost podjetja. Za pravilno interpretacijo uspešnosti podjetja je treba
hkrati gledati več različnih kazalnikov te uspešnosti (Bojnec idr. 2007,
219). Posamezni kazalnik nam namreč lahko poda izkrivljeno sliko o us-
pešnosti podjetja. Za potrebe naše raziskave v empiričnem delu raziska-
ve uspešnost podjetja definiramo in merimo s pomočjo različnih kazalni-
kov: finančnih (ROA, ROE), operativnega (EVA) in celovitega (BON),
kot predlagajo Hult idr. (2008, 1069). Več različnih kazalnikov smo upo-
rabili zato, ker posamezni kazalnik lahko poda izkrivljeno sliko o uspeš-
nosti podjetja. Ob tem smo upoštevali tudi omejitev dostopnosti javnih
podatkov o poslovanju podjetij. Podroben opis o uporabljenih kazalni-
kih uspešnosti podjetja v našem modelu raziskav je opisan v nadaljevanju.
Za doseganje ciljev raziskave v nadaljevanju opisujemo vpliv dejavni-
ka »management temeljnih procesov«, za katerega smo na podlagi teor
etičnega dela raziskave predpostavili, da ima vpliv na uspešnost podjetja
in Cao 2014; Keong 2014; Wagner in Paton 2014; Carey 2015; Peronja
2015; Bartz in Winkler 2016; Bisogno idr. 2016; Ensslin idr. 2017; Rezaei,
Ortt in Trott 2018). Po Kralju (2003, 201) je uspešnost lastnost podjetja
navzven gibčnost, ki jo merimo s tržnostjo kot konkurenčnostjo izdel-
kov in storitev ter s prožnostjo (sposobnostjo prilagajanja spremembam
iz okolja in vplivanja na okolje). Kralj (2003, 201) uspešnost podjetja po-
vezuje z učinkovitostjo (produktivnostjo virov oz. sredstev, ekonomič-
nostjo rabe sredstev). Tudi Ensslin idr. (2017, 71; Indihar Štemberger idr.
2018, 425; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67) ugotavljajo, da se
učinkovitost procesov v podjetju posledično odraža na uspešnosti pod-
jetja na trgu. Nandakumar, Ghobadian in O‘Regan (2009, 250) ter Ham-
brick (1983, 687) uspešnost podjetja razumejo kot stopnjo doseganja cil-
52 jev (dobiček) in kot relativni uspeh glede na konkurenco. Allen in H elms
(2006, 438) in drugi (Goldsmith in Clutterbuck 1984; Strecker 2009;
Delgado idr. 2014) pravijo, da se uspešnost podjetja kaže v finančnem re-
zultatu (dobiček). Enačimo jo lahko z inovativnostjo podjetja, saj je dobi-
ček podjetja posledica inovativnosti (Strecker 2009, 41). Hult idr. (2008,
1069–70) uspešnost podjetja razumejo kot ugled ter sposobnost prilaga-
janja na spremembe v okolju in predlagajo, da pri njenem merjenju zaja-
memo več različnih kazalnikov: finančne, operativne in celovite. Pri tem
predlagajo, da zajamemo tudi eno- do triletna obdobja in da za objektiv-
nejšo oceno uspešnosti upoštevamo povprečne vrednosti posameznih ka-
zalnikov (Hult idr. 2008, 1073).
Če povzamemo: uspešnost podjetja lahko razumemo in definiramo
na različne načine. V tej raziskavi bomo poenoteno uporabljali izraz us-
pešnost podjetja. Za pravilno interpretacijo uspešnosti podjetja je treba
hkrati gledati več različnih kazalnikov te uspešnosti (Bojnec idr. 2007,
219). Posamezni kazalnik nam namreč lahko poda izkrivljeno sliko o us-
pešnosti podjetja. Za potrebe naše raziskave v empiričnem delu raziska-
ve uspešnost podjetja definiramo in merimo s pomočjo različnih kazalni-
kov: finančnih (ROA, ROE), operativnega (EVA) in celovitega (BON),
kot predlagajo Hult idr. (2008, 1069). Več različnih kazalnikov smo upo-
rabili zato, ker posamezni kazalnik lahko poda izkrivljeno sliko o uspeš-
nosti podjetja. Ob tem smo upoštevali tudi omejitev dostopnosti javnih
podatkov o poslovanju podjetij. Podroben opis o uporabljenih kazalni-
kih uspešnosti podjetja v našem modelu raziskav je opisan v nadaljevanju.
Za doseganje ciljev raziskave v nadaljevanju opisujemo vpliv dejavni-
ka »management temeljnih procesov«, za katerega smo na podlagi teor
etičnega dela raziskave predpostavili, da ima vpliv na uspešnost podjetja