Page 56 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 56
Management temeljnih procesov
jers 2006, 391) ugotavljajo, da je vključevanje sodelavcev ključnega pome-
na za uspešno uvajanje sprememb v procese. Reijers (2006, 405) predlaga,
da pri raziskovanju vloge sodelavcev pri spremembah temeljnih procesov
vključujemo vidike medsebojnega komuniciranja med sodelavci, osredo-
točenje na rezultate, povezovanje različnih timov in razmišljanje v sme-
ri koristi za kupca. Burlton (2010, 81–97) in drugi avtorji (Vom Brocke
idr. 2014, 530–48; Trkman idr. 2015, 250−66) pravijo, da morajo izbolj-
šave temeljnih procesov temeljiti na znanju vseh zaposlenih in da je glav-
na iniciativa za izboljšave procesov ravno podpora vodstva. Vom Brocke
idr. (2014, 536−37) ugotavljajo, da vključevanje sodelavcev v spremembe
temeljnih procesov pozitivno vpliva na uspešnost podjetja, saj tako ma-
nagement zmanjša odpor na spremembe, sodelavcem daje občutek, da so
aktivni del sprememb v podjetju. Ford, Ford in D’Amelio (2008, 362) ter
56 drugi (Nodeson idr. 2012, 466; Appelbaum idr. 2015, 135) stile vodenja
sodelavcev povezujejo z učinkovitostjo podjetja ter s tem učinkovitostjo
procesov. Glede vodenja sodelavcev pri spremembah temeljnih procesov v
podjetju Appelbaum idr. (2015, 136–39) kot ključno izpostavljajo, da ima-
jo vrhnji managerji dnevni stik z izvajalci sprememb na operativni ravni.
Presojanje in merjenje
Presojanje in merjenje je ključno za uspeh podjetja, ker zajema vse sestavi-
ne dejavnosti podjetja, inoviranje, ustvarjanje novih znanj, proizvodov in
programov, proizvajanje izdelkov in izvajanje storitev. Z vsem naštetim so
povezani spreminjanje in izvajanje temeljnih procesov ter njihovo usmer-
janje in nadzorovanje (Potočan in Nedelko 2015, 29). Nadziranje spre-
memb procesov v podjetju mora upoštevati primerno celovit pogled in
zajeti vidike presojanja (interesni vidik) ter vidike merjenja (instrumen-
talni vidik) (Tavčar 2009, 513, 518−19). Presojanje in merjenje se v mana-
gementu procesov nanaša na zagotavljanje doseganja načrtovanih spre-
memb v procesih. Te spremembe morajo biti merljive in povezane s cilji
in strategijami podjetja (Janeš in Faganel 2013, 928; Sikdar in Payyazhi
2014, 972−74). Za uspešno uvajanje izboljšav v temeljne procese je treba
vnaprej postaviti jasna merila, kako bomo merili dosežene učinke (Mar-
gherita 2014, 642; Lau idr. 2016, 233; Bisogno idr. 2016, 56). Hernaus,
V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšić (2012, 383) ter McCormack idr. (2009,
792) ugotavljajo, da je merjenje procesov ključni dejavnik uspešnega uva-
janja sprememb v podjetje. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšić
(2012, 384) predlagajo, da v merjenje procesov zajamemo vidike stop
nje dokumentiranosti procesov (poslovodenje), tega, kako so cilji proce-
sov povezani s cilji zaposlenih (vodenje sodelavcev), kako na dnevni bazi
jers 2006, 391) ugotavljajo, da je vključevanje sodelavcev ključnega pome-
na za uspešno uvajanje sprememb v procese. Reijers (2006, 405) predlaga,
da pri raziskovanju vloge sodelavcev pri spremembah temeljnih procesov
vključujemo vidike medsebojnega komuniciranja med sodelavci, osredo-
točenje na rezultate, povezovanje različnih timov in razmišljanje v sme-
ri koristi za kupca. Burlton (2010, 81–97) in drugi avtorji (Vom Brocke
idr. 2014, 530–48; Trkman idr. 2015, 250−66) pravijo, da morajo izbolj-
šave temeljnih procesov temeljiti na znanju vseh zaposlenih in da je glav-
na iniciativa za izboljšave procesov ravno podpora vodstva. Vom Brocke
idr. (2014, 536−37) ugotavljajo, da vključevanje sodelavcev v spremembe
temeljnih procesov pozitivno vpliva na uspešnost podjetja, saj tako ma-
nagement zmanjša odpor na spremembe, sodelavcem daje občutek, da so
aktivni del sprememb v podjetju. Ford, Ford in D’Amelio (2008, 362) ter
56 drugi (Nodeson idr. 2012, 466; Appelbaum idr. 2015, 135) stile vodenja
sodelavcev povezujejo z učinkovitostjo podjetja ter s tem učinkovitostjo
procesov. Glede vodenja sodelavcev pri spremembah temeljnih procesov v
podjetju Appelbaum idr. (2015, 136–39) kot ključno izpostavljajo, da ima-
jo vrhnji managerji dnevni stik z izvajalci sprememb na operativni ravni.
Presojanje in merjenje
Presojanje in merjenje je ključno za uspeh podjetja, ker zajema vse sestavi-
ne dejavnosti podjetja, inoviranje, ustvarjanje novih znanj, proizvodov in
programov, proizvajanje izdelkov in izvajanje storitev. Z vsem naštetim so
povezani spreminjanje in izvajanje temeljnih procesov ter njihovo usmer-
janje in nadzorovanje (Potočan in Nedelko 2015, 29). Nadziranje spre-
memb procesov v podjetju mora upoštevati primerno celovit pogled in
zajeti vidike presojanja (interesni vidik) ter vidike merjenja (instrumen-
talni vidik) (Tavčar 2009, 513, 518−19). Presojanje in merjenje se v mana-
gementu procesov nanaša na zagotavljanje doseganja načrtovanih spre-
memb v procesih. Te spremembe morajo biti merljive in povezane s cilji
in strategijami podjetja (Janeš in Faganel 2013, 928; Sikdar in Payyazhi
2014, 972−74). Za uspešno uvajanje izboljšav v temeljne procese je treba
vnaprej postaviti jasna merila, kako bomo merili dosežene učinke (Mar-
gherita 2014, 642; Lau idr. 2016, 233; Bisogno idr. 2016, 56). Hernaus,
V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšić (2012, 383) ter McCormack idr. (2009,
792) ugotavljajo, da je merjenje procesov ključni dejavnik uspešnega uva-
janja sprememb v podjetje. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vukšić
(2012, 384) predlagajo, da v merjenje procesov zajamemo vidike stop
nje dokumentiranosti procesov (poslovodenje), tega, kako so cilji proce-
sov povezani s cilji zaposlenih (vodenje sodelavcev), kako na dnevni bazi
