Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 102
RAZPRAVE, [TUDIJE
Takoj po koncu navajanja odlomka s Trubarjevim zavračanjem
praznoverskega čaščenja je Cankar v tržaškem predavanju preskočil v
sodobnost, češ da se ni veliko spremenilo, in omenil nedavno romanje
Slovencev v Lurd (Cankar, 1976:198). Ozadje, ki je sprožilo to omem
bo, je presegalo pobožni namen slovenskih romarjev, kajti uvodnik v
Slovencu je romanje razglasil za manifestacijo slovenskega katolištva
ob proslavljanju Trubarja.5
Teza, da je bil protestantizem 16. stoletja slovenstvu tuje nemško
in krivoversko gibanje, je na primer tudi izhodišče daljšega spisa
Leopolda Podlogarja o belokranjskih protetstantih in predikantih
v katoliški reviji Dom in svet. Med vzroki za naglo zasidranje prote
stant izma je v uvodu med drugim navedel študij na Württember
škem in predvsem jezikovno neusposobljenost duhovnikov oglej
skega patriarh ata za pridiganje ljudstvu; pri navajanju podatkov
se je skliceval na številne vire, med drugim na Elzeja, Dimitza in
članke v evangeličanski znanstveni reviji Jahrbuch der Gesellschaft für
die Geschichte des Protestantismus in Österreich (Podlogar, 1908: 205-207).
Prav nič pa ni omenjal razmer v katoliški Cerkvi 16. stoletja, kakršne
so odkrivali ti viri in kakršne je razkrival tudi kanonik in zgodovinar
Gruden z objavo katoliških virov (Gruden, 1907).
Proti izničevanju pomena protestantov, češ da so vnašali nemštvo,
je Cankar tudi v tržaškem predavanju poudaril njihove zasluge za
5 »Nekaj svobodomiselnih pisateljev, tucat liberalnih advokatov in nekoliko
napol mrtvih bralnih in telovadnih društev bo letos slavilo Trubarja, na stotine
pravega slovenskega ljudstva [pa] je šlo izkazat svojo ljubezen in vdanost materi
Božji, katere čaščenje luteranci tako zaničujejo. Velikobolj je slednje narodni
praznik kot bo proslavljanje moža, ki je iz nemštva hotel zasejati med nas našemu
ljudstvu popolnoma tujo nemško ljuliko. Toda Slovenci XX. stoletja stoje kakor v
XVI. stoletju trdno in neomajno na temelju, ki sta mu ga zgradila sveta slovanska
brata [Ciril in Metod], na katoliški veri!
Tudi katoliško izobraženstvo se pridružuje lurškemu slavlju. Načelnik S.L.S. dr.
Šušteršič se je tudi podal v Lurd. Prav je, da se tako poudari, kako tudi v politiški
stranki združeni katoliški Slovenci vedno na prvo mesto postavljajo zahtevo,
da naj se načela krščanstva uveljavljajo v vsem javnem življenju. Krščanstvo in
demokracija, to sta in bosta tudi stranki vseskozi vodivni ideji.
To je misel, ki nas združuje med seboj in z našimi brati in sestrami, ki so zdaj
na potu k čudodelni kraljici neba in zemlje.« (Lurd, 1908:1).
100
Takoj po koncu navajanja odlomka s Trubarjevim zavračanjem
praznoverskega čaščenja je Cankar v tržaškem predavanju preskočil v
sodobnost, češ da se ni veliko spremenilo, in omenil nedavno romanje
Slovencev v Lurd (Cankar, 1976:198). Ozadje, ki je sprožilo to omem
bo, je presegalo pobožni namen slovenskih romarjev, kajti uvodnik v
Slovencu je romanje razglasil za manifestacijo slovenskega katolištva
ob proslavljanju Trubarja.5
Teza, da je bil protestantizem 16. stoletja slovenstvu tuje nemško
in krivoversko gibanje, je na primer tudi izhodišče daljšega spisa
Leopolda Podlogarja o belokranjskih protetstantih in predikantih
v katoliški reviji Dom in svet. Med vzroki za naglo zasidranje prote
stant izma je v uvodu med drugim navedel študij na Württember
škem in predvsem jezikovno neusposobljenost duhovnikov oglej
skega patriarh ata za pridiganje ljudstvu; pri navajanju podatkov
se je skliceval na številne vire, med drugim na Elzeja, Dimitza in
članke v evangeličanski znanstveni reviji Jahrbuch der Gesellschaft für
die Geschichte des Protestantismus in Österreich (Podlogar, 1908: 205-207).
Prav nič pa ni omenjal razmer v katoliški Cerkvi 16. stoletja, kakršne
so odkrivali ti viri in kakršne je razkrival tudi kanonik in zgodovinar
Gruden z objavo katoliških virov (Gruden, 1907).
Proti izničevanju pomena protestantov, češ da so vnašali nemštvo,
je Cankar tudi v tržaškem predavanju poudaril njihove zasluge za
5 »Nekaj svobodomiselnih pisateljev, tucat liberalnih advokatov in nekoliko
napol mrtvih bralnih in telovadnih društev bo letos slavilo Trubarja, na stotine
pravega slovenskega ljudstva [pa] je šlo izkazat svojo ljubezen in vdanost materi
Božji, katere čaščenje luteranci tako zaničujejo. Velikobolj je slednje narodni
praznik kot bo proslavljanje moža, ki je iz nemštva hotel zasejati med nas našemu
ljudstvu popolnoma tujo nemško ljuliko. Toda Slovenci XX. stoletja stoje kakor v
XVI. stoletju trdno in neomajno na temelju, ki sta mu ga zgradila sveta slovanska
brata [Ciril in Metod], na katoliški veri!
Tudi katoliško izobraženstvo se pridružuje lurškemu slavlju. Načelnik S.L.S. dr.
Šušteršič se je tudi podal v Lurd. Prav je, da se tako poudari, kako tudi v politiški
stranki združeni katoliški Slovenci vedno na prvo mesto postavljajo zahtevo,
da naj se načela krščanstva uveljavljajo v vsem javnem življenju. Krščanstvo in
demokracija, to sta in bosta tudi stranki vseskozi vodivni ideji.
To je misel, ki nas združuje med seboj in z našimi brati in sestrami, ki so zdaj
na potu k čudodelni kraljici neba in zemlje.« (Lurd, 1908:1).
100
