Page 108 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 108
Cvetka Hed`et Tóth
NA MEJI MED FILOZOFIJO IN RELIGIJO
Zakaj ljubim protestantizem? Zakaj sem rad protestant?
Prepričan sem, da zaradi svobode; svobode pred Bogom
v verovanju, svobode religije pred državo in svobode vesti
pred cerkvijo. Jürgen Moltmann, 1989
Univerzalni temelj religije je izkušnja svetega znotraj konč
nega. Sveto se kaže univerzalno v vsem končnem in par-ti
kularnem, in vsakokrat nastopa na poseben način. To lahko
imenujemo zakramentalna osnova vseh religij – sveto, kat
ero je mogoče kljub njegovemu ekstatično-skrivnostnemu
z načaju v ideti tu i n zdaj, g a slišati, čutno dojeti.
Paul Tillich, 1965
BREZPOGOJNOST ČISTEGA SPRAŠEVANJA –
BREZPOGOJNOST ČISTE PREVZETOSTI
Čas, v katerem je deloval Paul Tillich (1886–1965), že dolgo ne
pomeni več, da bi bila filozofija dekla teologije.1 V protestantski
teološki tradiciji je po Tillichovem uvidu nastal nepotreben odpor
do filozofije in s tem stanjem nikakor ni bil zadovoljen. Tako smo
s Tillichom – ne gre pozabiti, da je bil protestantski teolog – priče
pojavu, da protestantska teologija skuša v svoja razmišljanja inten
1 Pričujoči članek je iz knjige Cvetka Tóth: Med metafiziko in etiko, Pomurska
založba in ZIFF, Ljubljana 2002, str. 53-62.
106
NA MEJI MED FILOZOFIJO IN RELIGIJO
Zakaj ljubim protestantizem? Zakaj sem rad protestant?
Prepričan sem, da zaradi svobode; svobode pred Bogom
v verovanju, svobode religije pred državo in svobode vesti
pred cerkvijo. Jürgen Moltmann, 1989
Univerzalni temelj religije je izkušnja svetega znotraj konč
nega. Sveto se kaže univerzalno v vsem končnem in par-ti
kularnem, in vsakokrat nastopa na poseben način. To lahko
imenujemo zakramentalna osnova vseh religij – sveto, kat
ero je mogoče kljub njegovemu ekstatično-skrivnostnemu
z načaju v ideti tu i n zdaj, g a slišati, čutno dojeti.
Paul Tillich, 1965
BREZPOGOJNOST ČISTEGA SPRAŠEVANJA –
BREZPOGOJNOST ČISTE PREVZETOSTI
Čas, v katerem je deloval Paul Tillich (1886–1965), že dolgo ne
pomeni več, da bi bila filozofija dekla teologije.1 V protestantski
teološki tradiciji je po Tillichovem uvidu nastal nepotreben odpor
do filozofije in s tem stanjem nikakor ni bil zadovoljen. Tako smo
s Tillichom – ne gre pozabiti, da je bil protestantski teolog – priče
pojavu, da protestantska teologija skuša v svoja razmišljanja inten
1 Pričujoči članek je iz knjige Cvetka Tóth: Med metafiziko in etiko, Pomurska
založba in ZIFF, Ljubljana 2002, str. 53-62.
106
