Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 109
CVETKA HED@ET TÓTH
zivno pritegniti filozofijo in s tem zelo očitno nasprotuje Kierke
gaardovemu – ta je prav tako bil protestant – načelnemu zavračanju
filozofske teologije. V tej zvezi Tillich ugotavlja: »Ali ni bil preroški
protest Karla Bartha proti sintezi med krščanstvom in humanizmom
veliki teološki dogodek zadnjega desetletja? Ali ni Barth za naš čas
na novo opredelil radikalno ločitev med krščanstvom in filozofijo, s
katero je pred stotimi leti začel Kierkegaard?«2
Karl Barth in Rudolf Bultmann, oba protestantska teologa,
poo sebljata odpor do filozofske teologije, saj naj bi ta po njunem
mnenju pomenila »antikristovo oznanilo« in »satanologijo«.3 Oce
na izhaja iz Barthove izjave, da je treba naravno teologijo »a limine
zavrniti že na pragu. Sprejemljiva je lahko le teologiji in cerkvi
antikrista.«4 Tudi Rudolf Bultmann ugotavlja, da »vse človekovo
govorjenje o Bogu zunaj verovanja ne govori o Bogu, ampak o
hudiču«.5 Z vsem, kar je Tillich ustvaril, pa kaže na povsem na
sprotna prizadevanja, ki jih je zelo dosledno razvijal skozi vsa svoja
življenjska obdobja. Zgled za filozofsko teologijo mu je bil v marsi
čem Schelling.
Že leta 1930 je skušal natančno določiti bistvo filozofije in religije,
saj njegova filozofija religije nikakor ne ukinja avtonomije niti prve
niti druge. »Filozofija je drža radikalnega spraševanja, spraševanja o
vprašanju in o vseh predmetih, kolikor ti lahko odgovorijo na radi
kalno vprašanje. Religija je čista prevzetost z brezpogojnim, z bitjo
onstranskega, s tistim, kar biti daje bit in smislu smisel. Religija je
torej neko imetje (Haben), pa četudi v obliki ’biti-v-lasti’ (’Gehabt-
werden’). Filozofija pa je, nasprotno, ravno tisto negativno imetja, je
čisto začenjanje, začetek brez imetja, brez česar koli vnaprej danega.
Razmerje med filozofijo in religijo je torej razmerje med ne-imeti in
imeti, je kot razmerje med vprašanjem in biti-vsebovan-že-v-vpra
2 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten. Schriften zur Religionsphilosophie,
Gesammelte Werke (GW) V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 138.
3 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen. Grundlegung einer Philosophischen
Theologie im Zeitalter des Nihilismus 2, DTV, München 1985, str. 4.
4 Prav tam.
5 Prav tam.
6 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 101.
107
zivno pritegniti filozofijo in s tem zelo očitno nasprotuje Kierke
gaardovemu – ta je prav tako bil protestant – načelnemu zavračanju
filozofske teologije. V tej zvezi Tillich ugotavlja: »Ali ni bil preroški
protest Karla Bartha proti sintezi med krščanstvom in humanizmom
veliki teološki dogodek zadnjega desetletja? Ali ni Barth za naš čas
na novo opredelil radikalno ločitev med krščanstvom in filozofijo, s
katero je pred stotimi leti začel Kierkegaard?«2
Karl Barth in Rudolf Bultmann, oba protestantska teologa,
poo sebljata odpor do filozofske teologije, saj naj bi ta po njunem
mnenju pomenila »antikristovo oznanilo« in »satanologijo«.3 Oce
na izhaja iz Barthove izjave, da je treba naravno teologijo »a limine
zavrniti že na pragu. Sprejemljiva je lahko le teologiji in cerkvi
antikrista.«4 Tudi Rudolf Bultmann ugotavlja, da »vse človekovo
govorjenje o Bogu zunaj verovanja ne govori o Bogu, ampak o
hudiču«.5 Z vsem, kar je Tillich ustvaril, pa kaže na povsem na
sprotna prizadevanja, ki jih je zelo dosledno razvijal skozi vsa svoja
življenjska obdobja. Zgled za filozofsko teologijo mu je bil v marsi
čem Schelling.
Že leta 1930 je skušal natančno določiti bistvo filozofije in religije,
saj njegova filozofija religije nikakor ne ukinja avtonomije niti prve
niti druge. »Filozofija je drža radikalnega spraševanja, spraševanja o
vprašanju in o vseh predmetih, kolikor ti lahko odgovorijo na radi
kalno vprašanje. Religija je čista prevzetost z brezpogojnim, z bitjo
onstranskega, s tistim, kar biti daje bit in smislu smisel. Religija je
torej neko imetje (Haben), pa četudi v obliki ’biti-v-lasti’ (’Gehabt-
werden’). Filozofija pa je, nasprotno, ravno tisto negativno imetja, je
čisto začenjanje, začetek brez imetja, brez česar koli vnaprej danega.
Razmerje med filozofijo in religijo je torej razmerje med ne-imeti in
imeti, je kot razmerje med vprašanjem in biti-vsebovan-že-v-vpra
2 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten. Schriften zur Religionsphilosophie,
Gesammelte Werke (GW) V, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1978, str. 138.
3 Wilhelm Weischedel: Der Gott der Philosophen. Grundlegung einer Philosophischen
Theologie im Zeitalter des Nihilismus 2, DTV, München 1985, str. 4.
4 Prav tam.
5 Prav tam.
6 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 101.
107
