Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 111
CVETKA HED@ET TÓTH
Filozofija in teologija iz leta 1940 izrecno pravi, da je izraz »filozofska
teologija«10 za njegovo razumevanje teologije povsem primeren, kajti
gre za teologijo, ki je in ostaja filozofska. V svojih zgodnjih delih
praviloma bolj uporablja izraz filozofija religije, dobimo pa tudi take
izraze kot teonomna metafizika.
Značilnost filozofske teologije je predvsem njen filozofski značaj.
Znotraj sodobne teologije vidi Tillich dve usmeritvi: ena teologija je
filozofska, druga je kerigmatična, tj. oznanjevalna. Kerigmatična te
ologija je »teologija, ki skuša podati vsebino krščanskega izročila na
urejen in sistematski način, ne glede na filozofijo«.11 Najbolj radikalen
poskus take kerigmatične teologije vidi pri Karlu Barthu, čeprav ta
po Tillichovem priznanju ni mogel docela brez filozofije, kar je Barth
tudi sam priznal. Leta 1951 je v uvodu svoje Sistematske teologije Til
lich očital kerigmatični teologiji, da je preveč fundament alistična in
ortodoksna.12 Barth pa je med drugim Tillichu očital, da je v teološki
misli nastopal kot kakšen izganjalec velikega inkvizitorja, vendar je to
izjavo Tillich razumel kot poklon in sam priznal, da je to zelo pogosto
tudi počel. Zanimivo je, da Tillich dopušča še tretji tip teologije, ki
jo imenuje kar mistična teologija. Vendar za mistiko ugotavlja, da je
»element vsakega religioznega poslanstva«,13 zato je bistvena tako za
filozofsko kot za kerigmatično teologijo.
Tudi filozofska teologija želi razložiti vsebino kerigme, vendar na
filozofski način. Prav tako se filozofska teologija ne odreka nobe
nemu tradicionalnemu teološkemu pojmu, toda ko gre za pojmov anje
resnice, ravna filozofsko, in tak pristop je Tillich, vsaj v prim erjavi z
Barthom, želel izrazito izpostaviti. Tukaj ne odločata avtoriteta in
tradicija, ampak samo to, kar z vsem najbolj neposredno omogoča
bivanje, namreč bit sama. Zato je filozofski pristop isto kot logos o biti
in bit znotraj teologije prejme le bolj specifično oznako, namreč da je
to, kar je in ostaja brezpogojno. Tillich natančno opiše: »Pojem ’brezpo
gojen’ oziroma ’brezpogojno’ je abstrakcija tistega, kar je izraženo
10 Prav tam, str. 110.
11 Prav tam.
12 Paul Tillich: Systematic Theology 1. Reason and Revelation. Being and God, SCM
Press Ltd, London 1984, str. 4.
13 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 112.
109
Filozofija in teologija iz leta 1940 izrecno pravi, da je izraz »filozofska
teologija«10 za njegovo razumevanje teologije povsem primeren, kajti
gre za teologijo, ki je in ostaja filozofska. V svojih zgodnjih delih
praviloma bolj uporablja izraz filozofija religije, dobimo pa tudi take
izraze kot teonomna metafizika.
Značilnost filozofske teologije je predvsem njen filozofski značaj.
Znotraj sodobne teologije vidi Tillich dve usmeritvi: ena teologija je
filozofska, druga je kerigmatična, tj. oznanjevalna. Kerigmatična te
ologija je »teologija, ki skuša podati vsebino krščanskega izročila na
urejen in sistematski način, ne glede na filozofijo«.11 Najbolj radikalen
poskus take kerigmatične teologije vidi pri Karlu Barthu, čeprav ta
po Tillichovem priznanju ni mogel docela brez filozofije, kar je Barth
tudi sam priznal. Leta 1951 je v uvodu svoje Sistematske teologije Til
lich očital kerigmatični teologiji, da je preveč fundament alistična in
ortodoksna.12 Barth pa je med drugim Tillichu očital, da je v teološki
misli nastopal kot kakšen izganjalec velikega inkvizitorja, vendar je to
izjavo Tillich razumel kot poklon in sam priznal, da je to zelo pogosto
tudi počel. Zanimivo je, da Tillich dopušča še tretji tip teologije, ki
jo imenuje kar mistična teologija. Vendar za mistiko ugotavlja, da je
»element vsakega religioznega poslanstva«,13 zato je bistvena tako za
filozofsko kot za kerigmatično teologijo.
Tudi filozofska teologija želi razložiti vsebino kerigme, vendar na
filozofski način. Prav tako se filozofska teologija ne odreka nobe
nemu tradicionalnemu teološkemu pojmu, toda ko gre za pojmov anje
resnice, ravna filozofsko, in tak pristop je Tillich, vsaj v prim erjavi z
Barthom, želel izrazito izpostaviti. Tukaj ne odločata avtoriteta in
tradicija, ampak samo to, kar z vsem najbolj neposredno omogoča
bivanje, namreč bit sama. Zato je filozofski pristop isto kot logos o biti
in bit znotraj teologije prejme le bolj specifično oznako, namreč da je
to, kar je in ostaja brezpogojno. Tillich natančno opiše: »Pojem ’brezpo
gojen’ oziroma ’brezpogojno’ je abstrakcija tistega, kar je izraženo
10 Prav tam, str. 110.
11 Prav tam.
12 Paul Tillich: Systematic Theology 1. Reason and Revelation. Being and God, SCM
Press Ltd, London 1984, str. 4.
13 Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 112.
109
