Page 113 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 113
CVETKA HED@ET TÓTH
ima vsako dejanje vere dvojen pomen: usmerjen je neposredno na
objekt svetega. Vendar s tem ne misli objekta, temveč brezpogojno,
ki je simbolno izraženo v objektu. Vera presega neposrednost vsake
stvari in je usmerjenost k temelju in breztemeljnosti, na kateri vsaka
stvar sloni.«20 Vera torej vedno gradi na simbolnem dojemanju, v
katerem sploh ne gre več za to, kaj je in kar ni resnično kot objekt,
ampak, in zdaj Tillich izrecno svari, samo »za obrat k brezpog oj
nemu«.21
RELIGIOZNA FUNKCIJA ATEIZMA
Tillich še leta 1957 v svojem delu Dinamika vere, napisanem v
angleščini, izrecno poudarja: »Vera pomeni, da nas zadene to, kar se
nas brezpogojno tiče.«22 Takšna stališča pripeljejo Tillicha do dokaj
drzne trditve, ki mu med mnogimi teologi ni mogla prinesti obču
dovanja, namreč da je »Bog simbol za brezpogojno«.23 Nič več in nič
manj, kajti: »Bog ni samo svoj lastni temelj, ampak tudi svoje lastno
brezno.«24 Meje med teizmom in ateizmom se brišejo in izgubljajo
svoje sicer tradicionalno nasprotovanje in celo izključevanje. Zato
Tillich ugotavlja: »Dejanski ateist ni neverujoči, temveč verujoči; in
vsak pravi teizem, vsaka določitev Boga kot brezpogojnega, vsebuje
breztemeljnost ateizma in določitev spet ukine.«25
Četudi je narava človekovega dojemanja teonomna, spada k njej
tudi ateizem. Kot odgovor na vprašanje, kaj je teonomno, Tillich
posreduje z naslednjim: »S teonomnim želim poimenovati duhovni
položaj, v katerem so vse oblike duhovnega življenja izraz brezpo
gojno resničnega, ki jih prežema.«26 Toda vsaka oblika in način
20 Prav tam, 332.
21 Prav tam, str. 331.
22 Manfred Baumotte (ur.): Tillich-Auswahl 2. Wesen und Wandel des Glaubens,
Verlagshaus Gerd Mohn, Gütersloh 1980, str. 161. Gre za prevod iz njegovega
dela Dynamics of Faith, Harper, New York 1957.
23 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, str. 334.
24 Prav tam.
25 Prav tam.
26 Prav tam, str. 386.
111
ima vsako dejanje vere dvojen pomen: usmerjen je neposredno na
objekt svetega. Vendar s tem ne misli objekta, temveč brezpogojno,
ki je simbolno izraženo v objektu. Vera presega neposrednost vsake
stvari in je usmerjenost k temelju in breztemeljnosti, na kateri vsaka
stvar sloni.«20 Vera torej vedno gradi na simbolnem dojemanju, v
katerem sploh ne gre več za to, kaj je in kar ni resnično kot objekt,
ampak, in zdaj Tillich izrecno svari, samo »za obrat k brezpog oj
nemu«.21
RELIGIOZNA FUNKCIJA ATEIZMA
Tillich še leta 1957 v svojem delu Dinamika vere, napisanem v
angleščini, izrecno poudarja: »Vera pomeni, da nas zadene to, kar se
nas brezpogojno tiče.«22 Takšna stališča pripeljejo Tillicha do dokaj
drzne trditve, ki mu med mnogimi teologi ni mogla prinesti obču
dovanja, namreč da je »Bog simbol za brezpogojno«.23 Nič več in nič
manj, kajti: »Bog ni samo svoj lastni temelj, ampak tudi svoje lastno
brezno.«24 Meje med teizmom in ateizmom se brišejo in izgubljajo
svoje sicer tradicionalno nasprotovanje in celo izključevanje. Zato
Tillich ugotavlja: »Dejanski ateist ni neverujoči, temveč verujoči; in
vsak pravi teizem, vsaka določitev Boga kot brezpogojnega, vsebuje
breztemeljnost ateizma in določitev spet ukine.«25
Četudi je narava človekovega dojemanja teonomna, spada k njej
tudi ateizem. Kot odgovor na vprašanje, kaj je teonomno, Tillich
posreduje z naslednjim: »S teonomnim želim poimenovati duhovni
položaj, v katerem so vse oblike duhovnega življenja izraz brezpo
gojno resničnega, ki jih prežema.«26 Toda vsaka oblika in način
20 Prav tam, 332.
21 Prav tam, str. 331.
22 Manfred Baumotte (ur.): Tillich-Auswahl 2. Wesen und Wandel des Glaubens,
Verlagshaus Gerd Mohn, Gütersloh 1980, str. 161. Gre za prevod iz njegovega
dela Dynamics of Faith, Harper, New York 1957.
23 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, str. 334.
24 Prav tam.
25 Prav tam.
26 Prav tam, str. 386.
111
