Page 112 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 112
RAZPRAVE, [TUDIJE
v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki religiozni literaturi.
Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Označuje to, kar se nas tiče
nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to poimen ujeno ’Bog’ ali ’bit po
sebi’ ali ’resnica po sebi’ ali kakršno koli že ime mu damo. Popolnoma
zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razum eli kot bitje, o čigar eksistenci
bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brezpogojnega, je pop
olnoma napačno razumel smisel pojma. Brezpogojno je kvaliteta, ki
jo izkusimo v srečanju s stvarn ostjo, na primer značaj brezpogojnosti
glasu vesti, tako logične kot tudi nravne.«14 Tako Tillichova filozofska
teologija kot filozofija religije sprašujeta15 o brezpogojnem v smislu
kvalitete in ne bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vpra
šanje po bistvu in resnici religije; pristop k prvemu vprašanju je bolj
empirične narave, k drugemu spekulativne. Tillich ostaja ves čas
dosleden, ko gre za razumevanje bistva religije, ki je po njegovem »us-
merjenost k brezpogojnemu«16 oziroma »usmerjenost duha k brezpo
gojnemu smislu«.17 Takšno pojmovanje religije, ki ga je podal že leta
1925 v članku z naslovom Filozofija religije, se pojavlja v poznejših, še
tako različnih kontekstih. Celo trideset let pozneje v Sistematski te-
ologiji poudarja, da je bila krščanska misel v vseh časih naravnana na
to, kar se nas brezpogojno tiče. Sámo vprašanje o resnici religije je že
vključeno v odgovor na vprašanje po bistvu religije, zato »vprašanje
po bistvu in vprašanje po resnici religije sovpadata«.18 Zdaj je dobil
Tillich še podlago za razumevanje vere, ki je po njegovem »v vseh
funkcijah duha delujoči obrat k brezpogojnemu«.19 Vendar to, kar
je brezpogojno, ne more nikdar biti »predmet, temveč le simbol v
katerem vidimo in hočemo imeti brezpogojno. Vera je usmerjenost k
brezpogojnemu s pomočjo simbolov, ki izhajajo iz pogojnega. Torej
14 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichts
philosophie, GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
15 Isto še Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
16 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, GW I, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart
1959, str. 320.
17 Prav tam, str. 329.
18 Prav tam, str. 328.
19 Prav tam, str. 331.
110
v mnogih svetopisemskih besedah ali v véliki religiozni literaturi.
Brezpogojno je kvaliteta, nikakršno bitje. Označuje to, kar se nas tiče
nazadnje in zato brezpogojno, pa naj to poimen ujeno ’Bog’ ali ’bit po
sebi’ ali ’resnica po sebi’ ali kakršno koli že ime mu damo. Popolnoma
zmotno bi bilo, če bi brezpogojno razum eli kot bitje, o čigar eksistenci
bi se lahko prerekali. Kdor govori o eksistenci brezpogojnega, je pop
olnoma napačno razumel smisel pojma. Brezpogojno je kvaliteta, ki
jo izkusimo v srečanju s stvarn ostjo, na primer značaj brezpogojnosti
glasu vesti, tako logične kot tudi nravne.«14 Tako Tillichova filozofska
teologija kot filozofija religije sprašujeta15 o brezpogojnem v smislu
kvalitete in ne bitja.
Sama filozofija religije vključuje dvojno vprašanje, in sicer vpra
šanje po bistvu in resnici religije; pristop k prvemu vprašanju je bolj
empirične narave, k drugemu spekulativne. Tillich ostaja ves čas
dosleden, ko gre za razumevanje bistva religije, ki je po njegovem »us-
merjenost k brezpogojnemu«16 oziroma »usmerjenost duha k brezpo
gojnemu smislu«.17 Takšno pojmovanje religije, ki ga je podal že leta
1925 v članku z naslovom Filozofija religije, se pojavlja v poznejših, še
tako različnih kontekstih. Celo trideset let pozneje v Sistematski te-
ologiji poudarja, da je bila krščanska misel v vseh časih naravnana na
to, kar se nas brezpogojno tiče. Sámo vprašanje o resnici religije je že
vključeno v odgovor na vprašanje po bistvu religije, zato »vprašanje
po bistvu in vprašanje po resnici religije sovpadata«.18 Zdaj je dobil
Tillich še podlago za razumevanje vere, ki je po njegovem »v vseh
funkcijah duha delujoči obrat k brezpogojnemu«.19 Vendar to, kar
je brezpogojno, ne more nikdar biti »predmet, temveč le simbol v
katerem vidimo in hočemo imeti brezpogojno. Vera je usmerjenost k
brezpogojnemu s pomočjo simbolov, ki izhajajo iz pogojnega. Torej
14 Paul Tillich: Der Widerstreit von Raum und Zeit. Schriften zur Geschichts
philosophie, GW VI, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart 1963, str. 9.
15 Isto še Paul Tillich: Die Frage nach dem Unbedingten, str. 133.
16 Paul Tillich: Frühe Hauptwerke, GW I, Evangelisches Verlagswerk, Stuttgart
1959, str. 320.
17 Prav tam, str. 329.
18 Prav tam, str. 328.
19 Prav tam, str. 331.
110
