Page 146 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 146
RAZPRAVE, [TUDIJE
smo prisiljeni govoriti o Sinu, Očetu in Svetem Duhu na trinitarični
način. Trinitarični nauk torej ni neobvezno razglabljanje o Bogu
brez kakršnihkoli praktičnih posledic, ampak je povzetek zgodovine
Kristusovega trpljenja z vsem pomenom, ki ga ima za eshatološko
svobodo vere in življenja stiskane narave … Vsebina trinitaričnega
nauka je resnični Kristusov križ. Lik (forma) Križanega je Trojica«
(Moltmann, 1972:232-233; prim. Jüngel, 1982:447). Tako je Kristu
sov križ izraz ljubeče vsemogočnosti troedinega Boga. Daritvena,
kenotična naravnanost in volja je bila tako skupna vsem božjim
osebam, da jih je v največji oddaljenosti združevala.
SKLEP
Moltmann in Balthasar, teologa, ki prinašata s seboj različno
»dediščino«, postavita v središče svojega teološkega snovanja tro
edinega Boga, za katerega je značilen kenotičen značaj bivanja. Oba
sta si edina, da je kenoza »sprejemljiva« in tako lastna Bogu samo, če
izhajamo iz dejstva, da je Bog ljubezen. Od tu naprej se same odpirajo
nadaljne poti k trinitaričnosti, dialoškosti, darovanjskosti, zavzetosti,
trpljivosti itd. Te poti se na najbolj konkreten način združijo v
velikonočni skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja. Oba teologa
prepoznavata kenozo kot nekakšen skupni imenovalec bivanja Svete
Trojice tako v njenem notranjem življenju, kakor v njenem podarjanju
navzven. Medtem ko Balthasar posega v preteklost, k večn ostnim
izvorom kenoze in želi biti sogovornik filozofskega, patrističnega pa
tudi umetnostnega kroga,12 pa Moltmann sega v svet stare zaveze,
judovskega razmišljanja in sodobnih religioznih in miselnih ter
socialnih tokov, ter skuša voditi z njimi konstruktivni dialog. Še več,
hoče biti njihov (predvsem ko gre za življenjsko prakso) korektiv.
Balthasar se poglablja v svet misli in mistike (prim. njegov odnos
do Adrienne von Speyr) ter odkriva Boga v miselnih kategorijah,
Moltmann se poglablja v svet zgodovine Boga, njegovo navzočn ost
v stvarstvu in družbi. To mu omogoča njegovo pojmovanje Boga v
12 Prim. njegovo zbirko štirih del pod skupnim naslovom Herrlichkeit. Eine
theologische Ästhetik.
144
smo prisiljeni govoriti o Sinu, Očetu in Svetem Duhu na trinitarični
način. Trinitarični nauk torej ni neobvezno razglabljanje o Bogu
brez kakršnihkoli praktičnih posledic, ampak je povzetek zgodovine
Kristusovega trpljenja z vsem pomenom, ki ga ima za eshatološko
svobodo vere in življenja stiskane narave … Vsebina trinitaričnega
nauka je resnični Kristusov križ. Lik (forma) Križanega je Trojica«
(Moltmann, 1972:232-233; prim. Jüngel, 1982:447). Tako je Kristu
sov križ izraz ljubeče vsemogočnosti troedinega Boga. Daritvena,
kenotična naravnanost in volja je bila tako skupna vsem božjim
osebam, da jih je v največji oddaljenosti združevala.
SKLEP
Moltmann in Balthasar, teologa, ki prinašata s seboj različno
»dediščino«, postavita v središče svojega teološkega snovanja tro
edinega Boga, za katerega je značilen kenotičen značaj bivanja. Oba
sta si edina, da je kenoza »sprejemljiva« in tako lastna Bogu samo, če
izhajamo iz dejstva, da je Bog ljubezen. Od tu naprej se same odpirajo
nadaljne poti k trinitaričnosti, dialoškosti, darovanjskosti, zavzetosti,
trpljivosti itd. Te poti se na najbolj konkreten način združijo v
velikonočni skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja. Oba teologa
prepoznavata kenozo kot nekakšen skupni imenovalec bivanja Svete
Trojice tako v njenem notranjem življenju, kakor v njenem podarjanju
navzven. Medtem ko Balthasar posega v preteklost, k večn ostnim
izvorom kenoze in želi biti sogovornik filozofskega, patrističnega pa
tudi umetnostnega kroga,12 pa Moltmann sega v svet stare zaveze,
judovskega razmišljanja in sodobnih religioznih in miselnih ter
socialnih tokov, ter skuša voditi z njimi konstruktivni dialog. Še več,
hoče biti njihov (predvsem ko gre za življenjsko prakso) korektiv.
Balthasar se poglablja v svet misli in mistike (prim. njegov odnos
do Adrienne von Speyr) ter odkriva Boga v miselnih kategorijah,
Moltmann se poglablja v svet zgodovine Boga, njegovo navzočn ost
v stvarstvu in družbi. To mu omogoča njegovo pojmovanje Boga v
12 Prim. njegovo zbirko štirih del pod skupnim naslovom Herrlichkeit. Eine
theologische Ästhetik.
144
