Page 141 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 141
CIRIL SOR^
kar nam je bilo podarjeno v velikonočni skrivnosti.11 Gospodova
smrt in vstajenje je prostor trinitarične vere, živo izkustvo, ki ga
nosi, zgoščen povzetek slave, ki sama na sebi presega naš svet, v tem
dogodku pa postane dosegljiva v zgodovini. V perspektivi odrešenj
ske ojkonomije smemo torej reči, da je Sveta Trojica najprej dogodek
(eventus) in šele nato vsebina izrecne veroizpovedi: Pasha povzema v
sebi kot jedru temeljni dogodek. Pomeni podaritev Trojice zgodovini
in s trinitaričnim velikonočnim dogodkom je povezano trinitarično
gledanje na zgodovino in trinitarična vera v času. Trinitarična teo
logija se na ta način oblikuje predvsem kot pripoved, ki razlaga in
dokazuje te stopnje.
Govorica o križu kot zgodovinsko-odrešenjskem dogodku, ki
ima globoko teološko vsebino, temelji na velikonočni veri, ki vidi v
zapuščenemu Jezusu na Golgoti edinorojenega božjega Sina, ki se je
daroval Bogu za odrešenje ljudi. Izhajajoč iz izkustva velikonočnega
jutra moremo trditi, da je skrivnost križa tesno povezana s skriv
nostjo Svete Trojice in da je ta dogodek najbolj značilno samo
razodetje Boga v zgodovini odrešenja. Prav zato je skrivnost križa
tudi posebej primerna pot k odkrivanju globin notranjega božjega
življenja. »V poveličanju božjega Sina je križ še vedno navzoč, tisti
križ, ki – prek vsega mesijanskega pričevanja Boga-človeka, ki je na
njem pretrpel smrt – govori in nikoli ne neha govoriti o Bogu-Očetu,
ki je vedno zvest svoji večni ljubezni do človeka, saj ’je tako ljubil svet’
– to je človeka na njem –, ’da je dal svojega edinorojenega Sina, da
bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje’
(Jn 3,16). Verovati v križanega Sina pomeni ’videti Očeta’, pomeni
verovati, da je v svetu navzoča ljubezen in da je ta ljubezen močnejša
od vsemogočnega zla, v katero so potopljeni človek, člov eštvo in
svet« (Janez Pavel II., 1981:7,6). Tako je Kristusov križ izraz k človeku
obrnjene, kenotične božje ljubezni. Zelo pomembno je, da se je Bog
razodel in izkazal kot »Bog živih«, Bog življenja prav v dogodku smrti
tega Jezusa iz Nazareta.
V življenju Jezusa Kristusa je Sveta Trojica neprestano navzoča.
Njeno razodevanje se nekako stopnjuje in doseže svoj vrh v veliko
11 Glede odnosa med velikonočnim dogodkom in Sveto Trojico v današnji
teologiji prim. P. Coda (1984): Evento pasquale.
139
kar nam je bilo podarjeno v velikonočni skrivnosti.11 Gospodova
smrt in vstajenje je prostor trinitarične vere, živo izkustvo, ki ga
nosi, zgoščen povzetek slave, ki sama na sebi presega naš svet, v tem
dogodku pa postane dosegljiva v zgodovini. V perspektivi odrešenj
ske ojkonomije smemo torej reči, da je Sveta Trojica najprej dogodek
(eventus) in šele nato vsebina izrecne veroizpovedi: Pasha povzema v
sebi kot jedru temeljni dogodek. Pomeni podaritev Trojice zgodovini
in s trinitaričnim velikonočnim dogodkom je povezano trinitarično
gledanje na zgodovino in trinitarična vera v času. Trinitarična teo
logija se na ta način oblikuje predvsem kot pripoved, ki razlaga in
dokazuje te stopnje.
Govorica o križu kot zgodovinsko-odrešenjskem dogodku, ki
ima globoko teološko vsebino, temelji na velikonočni veri, ki vidi v
zapuščenemu Jezusu na Golgoti edinorojenega božjega Sina, ki se je
daroval Bogu za odrešenje ljudi. Izhajajoč iz izkustva velikonočnega
jutra moremo trditi, da je skrivnost križa tesno povezana s skriv
nostjo Svete Trojice in da je ta dogodek najbolj značilno samo
razodetje Boga v zgodovini odrešenja. Prav zato je skrivnost križa
tudi posebej primerna pot k odkrivanju globin notranjega božjega
življenja. »V poveličanju božjega Sina je križ še vedno navzoč, tisti
križ, ki – prek vsega mesijanskega pričevanja Boga-človeka, ki je na
njem pretrpel smrt – govori in nikoli ne neha govoriti o Bogu-Očetu,
ki je vedno zvest svoji večni ljubezni do človeka, saj ’je tako ljubil svet’
– to je človeka na njem –, ’da je dal svojega edinorojenega Sina, da
bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje’
(Jn 3,16). Verovati v križanega Sina pomeni ’videti Očeta’, pomeni
verovati, da je v svetu navzoča ljubezen in da je ta ljubezen močnejša
od vsemogočnega zla, v katero so potopljeni človek, člov eštvo in
svet« (Janez Pavel II., 1981:7,6). Tako je Kristusov križ izraz k človeku
obrnjene, kenotične božje ljubezni. Zelo pomembno je, da se je Bog
razodel in izkazal kot »Bog živih«, Bog življenja prav v dogodku smrti
tega Jezusa iz Nazareta.
V življenju Jezusa Kristusa je Sveta Trojica neprestano navzoča.
Njeno razodevanje se nekako stopnjuje in doseže svoj vrh v veliko
11 Glede odnosa med velikonočnim dogodkom in Sveto Trojico v današnji
teologiji prim. P. Coda (1984): Evento pasquale.
139
