Page 179 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 179
ROBERT INHOF
(Pelikan, 1996:135). Kristus sam je edini resnični odrešenik. Marija
pri evangeličanih povsem izgubi mesto glavne priprošnjice, ki ga ima
pri katoličanih.
Martin Luther je vprašanje Marije kot glavne priprošnjice zelo
dobro obdelal v več pridigah. V svojen nürnberškem govoru, ki ga
je imel 14. januarja 1531, je omenjal tudi podobe, ki se nanašajo na
motiv dvojnega priprošnjištva: »Naslikali so, kako Kristus pade pred
svojim očetom na kolena in mu kaže svoje rane … in Mati kaže sinu
svoje prsi, ki jih je sesal … take podobe je treba odstraniti.« (Mikuž,
1999:365.) Leta 1537 pa je pisal o podobi svetega Bernarda med
molitvijo pred »devico Marijo, ki je svojemu sinu Kristusu kazala prsi,
katere je sesal; oh kako smo poljubljali Marijo. Toda jaz ne maram
niti Marijinih prsi niti njenega mleka, kajti ona me ni odrešila niti
naredila blaženega.« (Mikuž, 1999:365.)
Luther je poleg dvojnega priprošnjištva napadal tudi motiv
Marije zaščitnice: »V papeštvu so slikarji slikali Marijo, ki je Gospodu
Kristusu kazala prsi, ki jih je on sam sesal, sama pa je zbrala pod
svoj plašč cesarje, kralje, kneze in gospode, jih varovala in pri svo-
jem ljubem Sinu za njih prosila, naj svoj srd in kazni zanje opu-
sti.« (Mikuž, 1999:366.) Početje pridigarskih menihov, ko so kazali
Kristusove ljudi pod Marijinim plaščem, je za Luthra malikovanje.
»Ali ni torej veliko in grozno krivoverstvo, da smo vsi naše zaupa-
nje izkazovali plašču naše ljube Gospe, ki za nas ni prelila krvi? …
Torej so iz Device naredili grozo ali malikovalsko podobo in strah
(čeprav brez njene krivde).« (Mikuž, 1999:366.) Glavni očitek evan
geličanov – poleg kritike Marijinega priprošnjištva – je bil, da so
katoličani navadno žensko predstavljali kot boginjo, katere čaščenje
se v ničemer ne razlikuje od malikovanja mnogobožcev. Erazem
Rotterdamski se je spraševal, mar je Marija pozabila, da je majhni
Jezus, ki ga je rodila in dojila, tudi odrasel, Luther pa je dodajal,
naj ljudje verujejo samo v Kristusa in postali bodo tako sveti kot
devica Marija.
Lucas Cranach mlajši je, navdihnjen od Georga Penza, ustvaril
dvojni lesorez, ki predstavlja dva načina bogoslužja, evangeličanskega
na levi in katoliškega na desni strani (slika 6). Na levi strani, kjer je
upodobljeno evangeličansko bogoslužje, gre dobesedno za luteran
177
(Pelikan, 1996:135). Kristus sam je edini resnični odrešenik. Marija
pri evangeličanih povsem izgubi mesto glavne priprošnjice, ki ga ima
pri katoličanih.
Martin Luther je vprašanje Marije kot glavne priprošnjice zelo
dobro obdelal v več pridigah. V svojen nürnberškem govoru, ki ga
je imel 14. januarja 1531, je omenjal tudi podobe, ki se nanašajo na
motiv dvojnega priprošnjištva: »Naslikali so, kako Kristus pade pred
svojim očetom na kolena in mu kaže svoje rane … in Mati kaže sinu
svoje prsi, ki jih je sesal … take podobe je treba odstraniti.« (Mikuž,
1999:365.) Leta 1537 pa je pisal o podobi svetega Bernarda med
molitvijo pred »devico Marijo, ki je svojemu sinu Kristusu kazala prsi,
katere je sesal; oh kako smo poljubljali Marijo. Toda jaz ne maram
niti Marijinih prsi niti njenega mleka, kajti ona me ni odrešila niti
naredila blaženega.« (Mikuž, 1999:365.)
Luther je poleg dvojnega priprošnjištva napadal tudi motiv
Marije zaščitnice: »V papeštvu so slikarji slikali Marijo, ki je Gospodu
Kristusu kazala prsi, ki jih je on sam sesal, sama pa je zbrala pod
svoj plašč cesarje, kralje, kneze in gospode, jih varovala in pri svo-
jem ljubem Sinu za njih prosila, naj svoj srd in kazni zanje opu-
sti.« (Mikuž, 1999:366.) Početje pridigarskih menihov, ko so kazali
Kristusove ljudi pod Marijinim plaščem, je za Luthra malikovanje.
»Ali ni torej veliko in grozno krivoverstvo, da smo vsi naše zaupa-
nje izkazovali plašču naše ljube Gospe, ki za nas ni prelila krvi? …
Torej so iz Device naredili grozo ali malikovalsko podobo in strah
(čeprav brez njene krivde).« (Mikuž, 1999:366.) Glavni očitek evan
geličanov – poleg kritike Marijinega priprošnjištva – je bil, da so
katoličani navadno žensko predstavljali kot boginjo, katere čaščenje
se v ničemer ne razlikuje od malikovanja mnogobožcev. Erazem
Rotterdamski se je spraševal, mar je Marija pozabila, da je majhni
Jezus, ki ga je rodila in dojila, tudi odrasel, Luther pa je dodajal,
naj ljudje verujejo samo v Kristusa in postali bodo tako sveti kot
devica Marija.
Lucas Cranach mlajši je, navdihnjen od Georga Penza, ustvaril
dvojni lesorez, ki predstavlja dva načina bogoslužja, evangeličanskega
na levi in katoliškega na desni strani (slika 6). Na levi strani, kjer je
upodobljeno evangeličansko bogoslužje, gre dobesedno za luteran
177
