Page 174 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 174
RAZPRAVE, [TUDIJE
3
Caspar David Friedrich:
Križ v gorah, 1808, Dresden,
Staatliche Kunstsammlungen
slika iz cikla razpel je Križ v gorah (slika 3) ali tako imenovani Tetschenski
oltar, ki ga je leta 1807 naročil grof Thun-Hohenstein za svojo zasebno
kapelo na Češkem. Friedrichov Kristus ni človek iz krvi in mesa.
Podoba Kristusa je podoba objekta, ki je bil ustvarjen s človeškimi
rokami. Podoba je torej dvakrat ustvarjena s človeškimi rokami. Prvič
kot izrezljano razpelo, ki je postavljeno v gorah, in drugič kot slika
tega razpela. Na okvirju, katerega osnutek je naredil Friedrich, vidimo
tradicionalna simbola evharistije, ki tukaj nedvomn o namigujeta
na enega od obeh luteranskih zakramentov, obhajilo pod obema
podobama – podobo kruha in podobo vina.
Beerova lastna podoba torej ni nič drugega kot to, kar predstavlja –
ateljejska lastna podoba s svojo stvaritvijo. Tudi ta podoba je podoba
podobe, toda tokrat gre za podobo, ki ni podoba Boga, pač pa slikarja.
Se pravi: za razliko od Kristusa, ki je posnetek podobe in je – kot tak
– delo človeških rok, je slikarjev avtoportret povzet po dejanski lastni
podobi, ki je sestavljena iz mesa in krvi.
Leta 2002, skoraj dvajset let po slikah Kristus in Sivi avtoportret, se
Beer ponovno loti obeh tem. Sliki Avtoportret in Kristus se razlikujeta
172
3
Caspar David Friedrich:
Križ v gorah, 1808, Dresden,
Staatliche Kunstsammlungen
slika iz cikla razpel je Križ v gorah (slika 3) ali tako imenovani Tetschenski
oltar, ki ga je leta 1807 naročil grof Thun-Hohenstein za svojo zasebno
kapelo na Češkem. Friedrichov Kristus ni človek iz krvi in mesa.
Podoba Kristusa je podoba objekta, ki je bil ustvarjen s človeškimi
rokami. Podoba je torej dvakrat ustvarjena s človeškimi rokami. Prvič
kot izrezljano razpelo, ki je postavljeno v gorah, in drugič kot slika
tega razpela. Na okvirju, katerega osnutek je naredil Friedrich, vidimo
tradicionalna simbola evharistije, ki tukaj nedvomn o namigujeta
na enega od obeh luteranskih zakramentov, obhajilo pod obema
podobama – podobo kruha in podobo vina.
Beerova lastna podoba torej ni nič drugega kot to, kar predstavlja –
ateljejska lastna podoba s svojo stvaritvijo. Tudi ta podoba je podoba
podobe, toda tokrat gre za podobo, ki ni podoba Boga, pač pa slikarja.
Se pravi: za razliko od Kristusa, ki je posnetek podobe in je – kot tak
– delo človeških rok, je slikarjev avtoportret povzet po dejanski lastni
podobi, ki je sestavljena iz mesa in krvi.
Leta 2002, skoraj dvajset let po slikah Kristus in Sivi avtoportret, se
Beer ponovno loti obeh tem. Sliki Avtoportret in Kristus se razlikujeta
172
