Page 39 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 39
BO@IDAR DEBENJAK
Hieronimov prikaz vsebuje več tez, ki jih velja na kratko pogledati:
1. »Matevž, katerimu je tudi Levi ime«: Enačenje temelji na Mateju
iz Mt 9:9 in na Leviju v obeh vzporednicah (Mk 2:14 in Lk 5:27). V
literaturi obstoje tudi dvomi, ali je enačenje upravičeno. Povsod pa
gre za »colnarja« ali mitninarja oz. po SSP cestninarja.
2. »je v’ti Judovski deželi, za volo tih Obrezanih, kir so verovali, ta
Evangeli s’teimi Judovskimi puhštabi inu bessedami vkupe postavil.«
Da je bil prvotno ta evangelij napisan v hebrejščini (ali pa aramej
ščini?), je stara antična tradicija, ki jo lahko spremljamo od Papiasa
iz Hierapolisa (okrog leta 130 ali še prej) prek Ireneja, Klementa
Aleksandrijskega, Origena, Evzebija do Hieronima. Toda v najsta
rejšem viru, pri Papiji, beremo: »Matthaios men oun Hebraidi
dialekt oj ta logia synetaxato, hermeneusen d’auta hos en dynatos
hekast os« – ali, kot prevaja SSP: »Matej je urejeno sestavil izreke v
hebrejščini in vsakdo jih je prevajal, kakor je pač zmogel.« Iz tega
opisa bi težko sklepali na literarno dognani Evangelij po Mateju;
opisana zbirka logijev (izrekov) še najbolj spominja na drugi skupni
vir Mateja in Luke (prvi je neka verzija Marka), namreč na predpo
stavljeni Q.
3. Da je ta evangelij nastal v Palestini, »v’ti Judovski deželi, za
volo tih Obrezanih, kir so verovali«, je danes sporno (prim. SSP
str. 1475). Proti temu govore značilne neoprijemljive besede, tako
znač ilne za ta evangelij: »mnogi«, »vsi«, »v tistem času«, »tedaj«.
V Palestini bi ne bilo treba pojasnjevati judovskih običajev (kot
denimo Mt 15:2) itn.
4. »Du je pak potle ta isti v’to Gerščino preobernel, se stonovitu
ne vei.« Evangelij je bil po splošni sodbi napisan v grščini. V kakšnem
odnosu z njim sta bili besedili iz Cezareje in Beroje, ki ju omenja
Hieronim, danes ni mogoče dognati, zagotovo pa nista bili hebrejska
originala grškega prevoda; morda je šlo za Q ali pa za vir tistega dela
Mt, ki nima vzporednic pri Mk in Lk.
5. Matejevi navedki iz Starega testamenta – tu pričovane tiga
stariga pisma –, pravi Hieronim, niso po Septuaginti – iz tiga preob
ročovane tih Sedemdesset –, temveč po hebrejski bibliji. Proti tej
Hieronimovi tezi, podprti z dvema citatoma, stoji ugotovitev, da so
vsi navedki iz Starega testamenta, ki imajo skupni vir z Evangelijem
37
Hieronimov prikaz vsebuje več tez, ki jih velja na kratko pogledati:
1. »Matevž, katerimu je tudi Levi ime«: Enačenje temelji na Mateju
iz Mt 9:9 in na Leviju v obeh vzporednicah (Mk 2:14 in Lk 5:27). V
literaturi obstoje tudi dvomi, ali je enačenje upravičeno. Povsod pa
gre za »colnarja« ali mitninarja oz. po SSP cestninarja.
2. »je v’ti Judovski deželi, za volo tih Obrezanih, kir so verovali, ta
Evangeli s’teimi Judovskimi puhštabi inu bessedami vkupe postavil.«
Da je bil prvotno ta evangelij napisan v hebrejščini (ali pa aramej
ščini?), je stara antična tradicija, ki jo lahko spremljamo od Papiasa
iz Hierapolisa (okrog leta 130 ali še prej) prek Ireneja, Klementa
Aleksandrijskega, Origena, Evzebija do Hieronima. Toda v najsta
rejšem viru, pri Papiji, beremo: »Matthaios men oun Hebraidi
dialekt oj ta logia synetaxato, hermeneusen d’auta hos en dynatos
hekast os« – ali, kot prevaja SSP: »Matej je urejeno sestavil izreke v
hebrejščini in vsakdo jih je prevajal, kakor je pač zmogel.« Iz tega
opisa bi težko sklepali na literarno dognani Evangelij po Mateju;
opisana zbirka logijev (izrekov) še najbolj spominja na drugi skupni
vir Mateja in Luke (prvi je neka verzija Marka), namreč na predpo
stavljeni Q.
3. Da je ta evangelij nastal v Palestini, »v’ti Judovski deželi, za
volo tih Obrezanih, kir so verovali«, je danes sporno (prim. SSP
str. 1475). Proti temu govore značilne neoprijemljive besede, tako
znač ilne za ta evangelij: »mnogi«, »vsi«, »v tistem času«, »tedaj«.
V Palestini bi ne bilo treba pojasnjevati judovskih običajev (kot
denimo Mt 15:2) itn.
4. »Du je pak potle ta isti v’to Gerščino preobernel, se stonovitu
ne vei.« Evangelij je bil po splošni sodbi napisan v grščini. V kakšnem
odnosu z njim sta bili besedili iz Cezareje in Beroje, ki ju omenja
Hieronim, danes ni mogoče dognati, zagotovo pa nista bili hebrejska
originala grškega prevoda; morda je šlo za Q ali pa za vir tistega dela
Mt, ki nima vzporednic pri Mk in Lk.
5. Matejevi navedki iz Starega testamenta – tu pričovane tiga
stariga pisma –, pravi Hieronim, niso po Septuaginti – iz tiga preob
ročovane tih Sedemdesset –, temveč po hebrejski bibliji. Proti tej
Hieronimovi tezi, podprti z dvema citatoma, stoji ugotovitev, da so
vsi navedki iz Starega testamenta, ki imajo skupni vir z Evangelijem
37
