Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 94
RAZPRAVE, [TUDIJE
nje, temveč na vire, ki jih je najverjetneje poiskal v Ljubljani. Možnosti
je imel razmeroma omejene – že zato, ker se je novi rod slovenskih
literarnih zgodovinarjev šele takrat začel obsežneje in globlje ukvarjati
s Trubarjem in protestanti 16. stoletja. France Kidrič, ki je v tistih letih
skupaj z Ivanom Prijateljem delal v Dvorni knjižnici (sedanja Avstrijska
nacionalna knjižnica) na Dunaju, je svojo študijo Primož Trubar (s
podnaslovom K njegovi štiristoletnici) napisal šele junija in julija 1908
ter jo začel objavljati kot podlistek v celjskem polmesečniku Domovina
17. julija 1908. Ivan Prijatelj je na pobudo urednika Ljubljanskega zvona
Frana Zbašnika leta 1908 napisal obsežen esej O kulturnem pomenu
slovenske reformacije (uredništvo je v junijski številki napovedalo objavo
v septembrski), vendar ga potem revija, kakor navaja Anton Slodnjak,
ni objavila zaradi uredn ik ovih pomislekov glede dolžine in glede
citatov s kritičnim prikazov anjem katoliške duhovščine v 16. stoletju
(Prijatelj, 1952:XXXVI). Esej je nazadnje izšel kot samostojna knjižica
v založbi Lavoslava Schwentnerja v zadnjih avgustovskih ali prvih
septembrskih dnevih 1908, kakor kaže časniška vestička 4. septembra
(O kulturnem, 1908). Cankar torej ni imel na voljo dveh takrat ključnih
spisov dveh raziskujočih, prodornih in samostojno razmišljujočih
znanstvenikov.
Med literarnozgodovinskimi preglednimi deli slovenskih znan
stvenikov je takrat prišla v poštev zgodovina slovenskega slovstva v
štirih delih (1894–1900) Karla Glaserja. Cankar je bil do nje kritičen
(Cankar, 1976:207-218, 363-365). Glaser je – opiraje se predvsem na
Ivana Kostrenčića (Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestan
tischen Literatur der Südslaven, Dunaj 1874) – napisal strnjen oris Tru
barjevega življenja in dela z razmeroma skromnim izborom takrat
že dosegljivih podatkov, podal podroben bibliografski pregled in o
vsej dobi zapisal le zelo kratko in togo izrečeno ovrednotenje: »Pro
testantje so tedaj položili temelj slovenskemu slovstvu, književni
strani, ki je glavni pogoj narodni omiki.« (Glaser, 1894:90.) Ker je
Cankar očitno želel pridobiti – in je tudi pridobil – za svoje preda
vanje izčrpnejše podatke, kot bi jih mogel najti v Glaserjevi knjigi,
je jasno, da ni črpal iz nje.
O protestantizmu na Slovenskem in protestantski književnosti je
pisal tudi Franc Orožen v orisu zgodovine Kranjske (prim. ponatis
92
nje, temveč na vire, ki jih je najverjetneje poiskal v Ljubljani. Možnosti
je imel razmeroma omejene – že zato, ker se je novi rod slovenskih
literarnih zgodovinarjev šele takrat začel obsežneje in globlje ukvarjati
s Trubarjem in protestanti 16. stoletja. France Kidrič, ki je v tistih letih
skupaj z Ivanom Prijateljem delal v Dvorni knjižnici (sedanja Avstrijska
nacionalna knjižnica) na Dunaju, je svojo študijo Primož Trubar (s
podnaslovom K njegovi štiristoletnici) napisal šele junija in julija 1908
ter jo začel objavljati kot podlistek v celjskem polmesečniku Domovina
17. julija 1908. Ivan Prijatelj je na pobudo urednika Ljubljanskega zvona
Frana Zbašnika leta 1908 napisal obsežen esej O kulturnem pomenu
slovenske reformacije (uredništvo je v junijski številki napovedalo objavo
v septembrski), vendar ga potem revija, kakor navaja Anton Slodnjak,
ni objavila zaradi uredn ik ovih pomislekov glede dolžine in glede
citatov s kritičnim prikazov anjem katoliške duhovščine v 16. stoletju
(Prijatelj, 1952:XXXVI). Esej je nazadnje izšel kot samostojna knjižica
v založbi Lavoslava Schwentnerja v zadnjih avgustovskih ali prvih
septembrskih dnevih 1908, kakor kaže časniška vestička 4. septembra
(O kulturnem, 1908). Cankar torej ni imel na voljo dveh takrat ključnih
spisov dveh raziskujočih, prodornih in samostojno razmišljujočih
znanstvenikov.
Med literarnozgodovinskimi preglednimi deli slovenskih znan
stvenikov je takrat prišla v poštev zgodovina slovenskega slovstva v
štirih delih (1894–1900) Karla Glaserja. Cankar je bil do nje kritičen
(Cankar, 1976:207-218, 363-365). Glaser je – opiraje se predvsem na
Ivana Kostrenčića (Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestan
tischen Literatur der Südslaven, Dunaj 1874) – napisal strnjen oris Tru
barjevega življenja in dela z razmeroma skromnim izborom takrat
že dosegljivih podatkov, podal podroben bibliografski pregled in o
vsej dobi zapisal le zelo kratko in togo izrečeno ovrednotenje: »Pro
testantje so tedaj položili temelj slovenskemu slovstvu, književni
strani, ki je glavni pogoj narodni omiki.« (Glaser, 1894:90.) Ker je
Cankar očitno želel pridobiti – in je tudi pridobil – za svoje preda
vanje izčrpnejše podatke, kot bi jih mogel najti v Glaserjevi knjigi,
je jasno, da ni črpal iz nje.
O protestantizmu na Slovenskem in protestantski književnosti je
pisal tudi Franc Orožen v orisu zgodovine Kranjske (prim. ponatis
92
