Page 152 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 152
RAZPRAVE, [TUDIJE
lahko razbremenili evangeličansko molilnico. Glede na študije dolgo
letnega kustosa Oskarja Sakrauskyja bo težišče muzeja na raziskavah
Trubarjevega dela.88
Muzej v Brežah in evangeličanska cerkev v Zagoričah ležita na
»poti knjige«,89 na eni tistih tihotapskih poti, aktualiziranih tudi
v turistične namene, po katerih so v 17. in 18. stoletju prepovedane
protestantske knjige romale iz Nemčije (Urach, Tübingen, Witten
berg, Regensburg) v Avstrijo.90 Kot tihotapsko blago, skrito v sodih
in večinoma nevezan, so prihajali v deželo katekizmi, Biblije, postile
s pridigami, da bi tu – kakor priča pismo odpošiljatelja Josepha
Schaitb ergerja – dajali tolažbo skrivnim protestantom in jih duhovno
vzgajali.91 To je bil vir, iz katerega se je napajal skrivni protestantizem,
na tak način je kljuboval najostrejšemu nadzoru in preganjanju
(preseljevanje v Sedmograško pod Karlom VI. in Marijo Terezijo,
zapiranje v hiše spreobrnjenja), tako se je izmikal nenehnim misijo
narskim strategijam državne in cerkvene oblasti.93
V Zagoričah se poti v nekem smislu križajo: »pot knjige« se tu
konča, pot, po kateri se je Primož Trubar napotil v izgnanstvo v
Nemčijo, pa je vodila tod mimo. To bi bil lahko pomemben kraj za
obujanje spomina na cerkvenozgodovinsko koincidenco. Kraja Breže
in Zagoriče bi predstavljala učinkovito sponko, ki jo je s svojo oseb
nostjo zastavil že Oskar Sakrausky, raziskovalec Trubarja.94
Korak naše kulturne odgovornosti bi bil, če bi na vratih male
cerkvice v Zagoričah in tolerančne molilnice v Brežah opozorili na
to povezavo, kajti »prihodnost potrebuje preteklost«. Pri cerkvici v
Zagoričah gre za edini ohranjeni spomenik v Avstriji, postavljen na
temelju Trubarjeve reformacije, njena bogata literarna dediščina pa
je dokumentirana v Brežah.
Ob petstoti obletnici rojstva junija 2008 niso počastili Trubarja
le v Sloveniji. Tam so mu celo v komunističnem obdobju postavili
spomenik, ki ga časti kot očeta slovenske književnosti in kulture.95
Takšni spomeniki stojijo tudi v Kemptenu, Urachu in Derendingenu
pri Tübingenu. Sakrausky se ni naveličal poudarjati Trubarjevega
evropskega pomena – tako se je ognil nacionalistični ozkosti.96 To je
dober zgled tudi za 21. stoletje.
Prevedla Seta Oblak
152
lahko razbremenili evangeličansko molilnico. Glede na študije dolgo
letnega kustosa Oskarja Sakrauskyja bo težišče muzeja na raziskavah
Trubarjevega dela.88
Muzej v Brežah in evangeličanska cerkev v Zagoričah ležita na
»poti knjige«,89 na eni tistih tihotapskih poti, aktualiziranih tudi
v turistične namene, po katerih so v 17. in 18. stoletju prepovedane
protestantske knjige romale iz Nemčije (Urach, Tübingen, Witten
berg, Regensburg) v Avstrijo.90 Kot tihotapsko blago, skrito v sodih
in večinoma nevezan, so prihajali v deželo katekizmi, Biblije, postile
s pridigami, da bi tu – kakor priča pismo odpošiljatelja Josepha
Schaitb ergerja – dajali tolažbo skrivnim protestantom in jih duhovno
vzgajali.91 To je bil vir, iz katerega se je napajal skrivni protestantizem,
na tak način je kljuboval najostrejšemu nadzoru in preganjanju
(preseljevanje v Sedmograško pod Karlom VI. in Marijo Terezijo,
zapiranje v hiše spreobrnjenja), tako se je izmikal nenehnim misijo
narskim strategijam državne in cerkvene oblasti.93
V Zagoričah se poti v nekem smislu križajo: »pot knjige« se tu
konča, pot, po kateri se je Primož Trubar napotil v izgnanstvo v
Nemčijo, pa je vodila tod mimo. To bi bil lahko pomemben kraj za
obujanje spomina na cerkvenozgodovinsko koincidenco. Kraja Breže
in Zagoriče bi predstavljala učinkovito sponko, ki jo je s svojo oseb
nostjo zastavil že Oskar Sakrausky, raziskovalec Trubarja.94
Korak naše kulturne odgovornosti bi bil, če bi na vratih male
cerkvice v Zagoričah in tolerančne molilnice v Brežah opozorili na
to povezavo, kajti »prihodnost potrebuje preteklost«. Pri cerkvici v
Zagoričah gre za edini ohranjeni spomenik v Avstriji, postavljen na
temelju Trubarjeve reformacije, njena bogata literarna dediščina pa
je dokumentirana v Brežah.
Ob petstoti obletnici rojstva junija 2008 niso počastili Trubarja
le v Sloveniji. Tam so mu celo v komunističnem obdobju postavili
spomenik, ki ga časti kot očeta slovenske književnosti in kulture.95
Takšni spomeniki stojijo tudi v Kemptenu, Urachu in Derendingenu
pri Tübingenu. Sakrausky se ni naveličal poudarjati Trubarjevega
evropskega pomena – tako se je ognil nacionalistični ozkosti.96 To je
dober zgled tudi za 21. stoletje.
Prevedla Seta Oblak
152
