Page 249 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 249
PHILIPP MELANCHTHON
da vsi zaslužijo večno jezo in smrt; zaradi Kristusa pa vsem ponuja
odpuščanje grehov in opravičenje, ki ga sprejmemo po veri. Pridiga o
pokori, ki nas obtožuje, dejansko močno prestraši našo vest in v tem
strahu morajo srca spet dobiti tolažbo. Dobe je, ko verujejo Kristusovi
obljubi, da so nam zaradi njega grehi odpuščeni. Vera, ki v tej tesnobi
krepi in tolaži srca, sprejme odpuščanje grehov, opravičenje in oživlja.
Ta tolažba je novo in duhovno življenje. To je jasno in razvidno, to
lahko kot resnično sprejemajo pobožni in to oznanja Cerkev. Na
sprotniki ne zmorejo povedati, kako nam je dan Sveti Duh. Izmišljajo
si, da Svetega Duha »avtomatično« (ex opere operato), brez notranjega
pristanka sprejemalca, prenašajo zakramenti, kot da bi bil dar Svet-
ega Duha nekakšna snov, blago. Če pa mi govorimo o veri, ki ni neka
neprizadeta misel, saj osvobaja od smrti, vzbuja novo življenje v srcu
in je delo Svetega Duha, ta [vera] ne more sobivati s smrtnim grehom.
Dokler je navzoča, ustvarja dobre sadove (o čemer bomo še govorili).
Kako lahko kaj bolj jasnega in enostavnega rečemo o spreobrnjenju
brezbožnih ali načinu ponovnega rojstva? Naj iz kupa svojih spisov
predložijo vsaj en komentar (Petra Lombarda, umrlega 1160), ki bi
obravnaval način ponovnega rojstva. Ko govorijo o »stanju ljubezni«
(habitus dilectionis), si izmišljajo, da ga ljudje zaslužijo s svojimi deli,
ne učijo pa, da je pridobljeno po besedi, kot zdaj učijo tudi prekr
ščevalci. Toda z Bogom ne moremo občevati, Boga ni mogoče zajeti
drugače kot po besedi. Zato se po Pavlu opravičenje dogodi po besedi.
Evangelij »je Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje« (Rim 1,16). In
prav tako: »vera je iz poslušanja« (Rim 10,17). Od tod lahko vzamemo
dokaz, da vera opravičuje, kajti če se opravičenje dogodi le po besedi
in če je beseda dojeta le po veri, iz tega sledi, da vera opravičuje. So
pa še drugi dokazi. To sem doslej povedal, da pokažemo na način
ponovnega rojstva in da lahko dojamemo, kako je z vero, o kateri
govorimo.
[Vera opravičuje zaradi Kristusa, ki je edini posrednik odrešenja.]
Zdaj hočemo pokazati, da vera opravičuje. Bralce moramo opo
zoriti, da je enako nujno vztrajati, da vera opravičuje, kot vztrajati
pri temeljnem stavku: Kristus je posrednik. Kajti kako bo Kristus
249
da vsi zaslužijo večno jezo in smrt; zaradi Kristusa pa vsem ponuja
odpuščanje grehov in opravičenje, ki ga sprejmemo po veri. Pridiga o
pokori, ki nas obtožuje, dejansko močno prestraši našo vest in v tem
strahu morajo srca spet dobiti tolažbo. Dobe je, ko verujejo Kristusovi
obljubi, da so nam zaradi njega grehi odpuščeni. Vera, ki v tej tesnobi
krepi in tolaži srca, sprejme odpuščanje grehov, opravičenje in oživlja.
Ta tolažba je novo in duhovno življenje. To je jasno in razvidno, to
lahko kot resnično sprejemajo pobožni in to oznanja Cerkev. Na
sprotniki ne zmorejo povedati, kako nam je dan Sveti Duh. Izmišljajo
si, da Svetega Duha »avtomatično« (ex opere operato), brez notranjega
pristanka sprejemalca, prenašajo zakramenti, kot da bi bil dar Svet-
ega Duha nekakšna snov, blago. Če pa mi govorimo o veri, ki ni neka
neprizadeta misel, saj osvobaja od smrti, vzbuja novo življenje v srcu
in je delo Svetega Duha, ta [vera] ne more sobivati s smrtnim grehom.
Dokler je navzoča, ustvarja dobre sadove (o čemer bomo še govorili).
Kako lahko kaj bolj jasnega in enostavnega rečemo o spreobrnjenju
brezbožnih ali načinu ponovnega rojstva? Naj iz kupa svojih spisov
predložijo vsaj en komentar (Petra Lombarda, umrlega 1160), ki bi
obravnaval način ponovnega rojstva. Ko govorijo o »stanju ljubezni«
(habitus dilectionis), si izmišljajo, da ga ljudje zaslužijo s svojimi deli,
ne učijo pa, da je pridobljeno po besedi, kot zdaj učijo tudi prekr
ščevalci. Toda z Bogom ne moremo občevati, Boga ni mogoče zajeti
drugače kot po besedi. Zato se po Pavlu opravičenje dogodi po besedi.
Evangelij »je Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje« (Rim 1,16). In
prav tako: »vera je iz poslušanja« (Rim 10,17). Od tod lahko vzamemo
dokaz, da vera opravičuje, kajti če se opravičenje dogodi le po besedi
in če je beseda dojeta le po veri, iz tega sledi, da vera opravičuje. So
pa še drugi dokazi. To sem doslej povedal, da pokažemo na način
ponovnega rojstva in da lahko dojamemo, kako je z vero, o kateri
govorimo.
[Vera opravičuje zaradi Kristusa, ki je edini posrednik odrešenja.]
Zdaj hočemo pokazati, da vera opravičuje. Bralce moramo opo
zoriti, da je enako nujno vztrajati, da vera opravičuje, kot vztrajati
pri temeljnem stavku: Kristus je posrednik. Kajti kako bo Kristus
249
