Page 245 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 245
PHILIPP MELANCHTHON
Toda cesarsko veličanstvo je zavrnilo sprejetje besedila, ki mu je bilo
izročeno. Nato je bil izdan dekret, v katerem so se nasprotniki hvalili, da
so s Svetim pismom zavrnili Augsburško veroizpoved. Pred teboj, bralec,
je naša Apologija, iz katere lahko uvidiš, kaj so nasprotniki obsodili in
kako so prekleli nekatere člene veroizpovedi kljub jasnemu pričevanju
Svetega Duha v Pismu, kaj šele da bi s Svetim pismom omajali naša načela.
Čeprav sem Apologijo v začetku oblikoval na temelju izmenjave mnenj
z drugimi, sem ob nadaljnji obdelavi še kaj dodal. Zato jo dajem pod
svojim imenom, da se ne bi nihče mogel pritožiti, kako je bila knjiga
izdana brez opredeljenega avtorja.
[Enotnost in resnica kot cilj reformacije – sklicevanje na večnega sodnika.]
Kolikor je bilo le mogoče, sem si pri spornih vprašanjih vedno
prizadeval za ohranitev uveljavljenega nauka, da bi tako laže spet
prišli do enotnosti. Ne dosti drugače ravnam tudi sedaj, čeprav
skušam sodobnike upravičeno odvrniti od nazorov nasprotnikov.
Toda nasprotniki ravnajo v tej zadevi tako, da ni mogoče reči, da
iščejo resnico in enotnost, temveč da nam pijejo kri. Pisal sem ko-
likor je le mogoče umirjeno: če je kaj videti pregrobo izrečeno, naj
vnaprej opozorim, da polemiziram s teologi in menihi, ki so pisali
Zavrnitev, ne pa s cesarjem ali knezi, ki jih spoštujem, kakor se spo-
dobi. Šele nedavno sem pregledal Zavrnitev in ugotovil, da je pisana
tako zahrbtno in obrekljivo, da lahko na posameznih mestih prevara
tudi pozorne bralce. Nisem obravnaval vseh zbadanj, saj bi bilo to
neskončno delo, sem pa povzel glavne razloge, ki lahko vse ljudstvo
prepričajo, da mislimo prav in pobožno o Kristusovem evangeliju.
Neenotnost nas ne veseli, dobro se zavedamo tudi nevarnega položaja,
v katerem smo spričo občutkov sovraštva, ki kot vidimo navdajajo
naše nasprotnike. Toda očitne in za našo Cerkev nepogrešljive resnice
ne moremo zavreči. Zaradi Kristusove slave2 in koristi Cerkve moramo
2 Kristusova slava je temeljni motiv Apologije kot tudi drugih luteranskih vero
izpovednih spisov. Pravičnost zaradi del (Werkgerechtigkeit), pojmovanje, po katerem
naj bi bil človek opravičen tudi zaradi lastnih zaslug in ne samo zaradi Kristusa,
pomeni onečaščenje Kristusa, prav tako kot čaščenje svetnikov ter druge zablode
in napake srednjeveške teologije in cerkve.
245
Toda cesarsko veličanstvo je zavrnilo sprejetje besedila, ki mu je bilo
izročeno. Nato je bil izdan dekret, v katerem so se nasprotniki hvalili, da
so s Svetim pismom zavrnili Augsburško veroizpoved. Pred teboj, bralec,
je naša Apologija, iz katere lahko uvidiš, kaj so nasprotniki obsodili in
kako so prekleli nekatere člene veroizpovedi kljub jasnemu pričevanju
Svetega Duha v Pismu, kaj šele da bi s Svetim pismom omajali naša načela.
Čeprav sem Apologijo v začetku oblikoval na temelju izmenjave mnenj
z drugimi, sem ob nadaljnji obdelavi še kaj dodal. Zato jo dajem pod
svojim imenom, da se ne bi nihče mogel pritožiti, kako je bila knjiga
izdana brez opredeljenega avtorja.
[Enotnost in resnica kot cilj reformacije – sklicevanje na večnega sodnika.]
Kolikor je bilo le mogoče, sem si pri spornih vprašanjih vedno
prizadeval za ohranitev uveljavljenega nauka, da bi tako laže spet
prišli do enotnosti. Ne dosti drugače ravnam tudi sedaj, čeprav
skušam sodobnike upravičeno odvrniti od nazorov nasprotnikov.
Toda nasprotniki ravnajo v tej zadevi tako, da ni mogoče reči, da
iščejo resnico in enotnost, temveč da nam pijejo kri. Pisal sem ko-
likor je le mogoče umirjeno: če je kaj videti pregrobo izrečeno, naj
vnaprej opozorim, da polemiziram s teologi in menihi, ki so pisali
Zavrnitev, ne pa s cesarjem ali knezi, ki jih spoštujem, kakor se spo-
dobi. Šele nedavno sem pregledal Zavrnitev in ugotovil, da je pisana
tako zahrbtno in obrekljivo, da lahko na posameznih mestih prevara
tudi pozorne bralce. Nisem obravnaval vseh zbadanj, saj bi bilo to
neskončno delo, sem pa povzel glavne razloge, ki lahko vse ljudstvo
prepričajo, da mislimo prav in pobožno o Kristusovem evangeliju.
Neenotnost nas ne veseli, dobro se zavedamo tudi nevarnega položaja,
v katerem smo spričo občutkov sovraštva, ki kot vidimo navdajajo
naše nasprotnike. Toda očitne in za našo Cerkev nepogrešljive resnice
ne moremo zavreči. Zaradi Kristusove slave2 in koristi Cerkve moramo
2 Kristusova slava je temeljni motiv Apologije kot tudi drugih luteranskih vero
izpovednih spisov. Pravičnost zaradi del (Werkgerechtigkeit), pojmovanje, po katerem
naj bi bil človek opravičen tudi zaradi lastnih zaslug in ne samo zaradi Kristusa,
pomeni onečaščenje Kristusa, prav tako kot čaščenje svetnikov ter druge zablode
in napake srednjeveške teologije in cerkve.
245
