Page 244 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 244
PREVODI
Philipp Melanchthon
APOLOGIJA AUGSBUR[KE VEROIZPOVEDI
1531
[Predgovor]
[Melanchthonov pozdrav bralcu.]
Potem ko je bila Augsburška veroizpoved javno prebrana našim kn-
ezom, so nekateri teologi in menihi pripravili njeno zavrnitev (confuta-
tio),1 ki naj bi jo njegovo Veličanstvo dalo prebrati tudi na zborovanju
knezov; zahtevalo naj bi od njih, da ji pritrdijo. Ko so naši slišali, da so
v njej zavrženi mnogi členi veroizpovedi, ki jih vest ne dopušča zavreči,
so zaprosili za prepis te zavrnitve, da bi dobili vpogled v to, kaj nasprot-
niki obsojajo, in da bi lahko zavrnili njihove argumente. Prepričani so
bili, da bodo nasprotniki dali svoj tekst na voljo brez ovir, saj gre za
odločilen spor, ki zadeva religijo in pouk vesti. Toda naši so to lahko
dosegli le ob skrajno nevarnih in nesprejemljivih pogojih. Potem pa je
le prišlo do mirne poravnave, ker naši niso varčevali pri naporih, da le
ni pri tem trpela vest. Toda nasprotnik je trdovratno terjal, da moramo
pristati na nekatere očitne zlorabe in celo zmote; ker tega nismo mogli
storiti, je cesarsko veličanstvo ponovno zahtevalo, da dajo naši knezi
soglasje k Zavrnitvi. Na to pa knezi niso pristali: Kako naj soglašajo
z nekim besedilom o religiozn ih zadevah, če se z njim niso mogli
seznaniti? In slišali so, da so bili obsojeni nekateri členi (Augsburške)
veroizpovedi, kjer brez skrunitve ni bilo mogoče soglašati z nasprot-
nikom. Zato so (knezi) meni in še nekaterim naročili, naj pripravimo
obrambo (apologijo) Augsburške veroizpovedi, v kateri bi cesarskemu
veličanstvu predstavili razloge, zakaj ni mogoče sprejeti Zavrnitve, in
izpodbili nasprotnikove očitke. Nekateri od naših so namreč med
branjem Confutatio zapisali njene glavne trditve in dokaze. To Apologijo
so potem izročili cesarskemu veličanstvu, da bi lahko razumelo, kako
nas odločilni in tehtni razlogi ovirajo, da bi soglašali z Zavrnitvijo.
1 Confutatio ali Zavrnitev AV so pripravili teologi Eck Faber in Cochläus na pobudo
cesarja Karla V. Čeprav so v številnih točkah soglašali z AV, so jo ostro zavrnili.
244
Philipp Melanchthon
APOLOGIJA AUGSBUR[KE VEROIZPOVEDI
1531
[Predgovor]
[Melanchthonov pozdrav bralcu.]
Potem ko je bila Augsburška veroizpoved javno prebrana našim kn-
ezom, so nekateri teologi in menihi pripravili njeno zavrnitev (confuta-
tio),1 ki naj bi jo njegovo Veličanstvo dalo prebrati tudi na zborovanju
knezov; zahtevalo naj bi od njih, da ji pritrdijo. Ko so naši slišali, da so
v njej zavrženi mnogi členi veroizpovedi, ki jih vest ne dopušča zavreči,
so zaprosili za prepis te zavrnitve, da bi dobili vpogled v to, kaj nasprot-
niki obsojajo, in da bi lahko zavrnili njihove argumente. Prepričani so
bili, da bodo nasprotniki dali svoj tekst na voljo brez ovir, saj gre za
odločilen spor, ki zadeva religijo in pouk vesti. Toda naši so to lahko
dosegli le ob skrajno nevarnih in nesprejemljivih pogojih. Potem pa je
le prišlo do mirne poravnave, ker naši niso varčevali pri naporih, da le
ni pri tem trpela vest. Toda nasprotnik je trdovratno terjal, da moramo
pristati na nekatere očitne zlorabe in celo zmote; ker tega nismo mogli
storiti, je cesarsko veličanstvo ponovno zahtevalo, da dajo naši knezi
soglasje k Zavrnitvi. Na to pa knezi niso pristali: Kako naj soglašajo
z nekim besedilom o religiozn ih zadevah, če se z njim niso mogli
seznaniti? In slišali so, da so bili obsojeni nekateri členi (Augsburške)
veroizpovedi, kjer brez skrunitve ni bilo mogoče soglašati z nasprot-
nikom. Zato so (knezi) meni in še nekaterim naročili, naj pripravimo
obrambo (apologijo) Augsburške veroizpovedi, v kateri bi cesarskemu
veličanstvu predstavili razloge, zakaj ni mogoče sprejeti Zavrnitve, in
izpodbili nasprotnikove očitke. Nekateri od naših so namreč med
branjem Confutatio zapisali njene glavne trditve in dokaze. To Apologijo
so potem izročili cesarskemu veličanstvu, da bi lahko razumelo, kako
nas odločilni in tehtni razlogi ovirajo, da bi soglašali z Zavrnitvijo.
1 Confutatio ali Zavrnitev AV so pripravili teologi Eck Faber in Cochläus na pobudo
cesarja Karla V. Čeprav so v številnih točkah soglašali z AV, so jo ostro zavrnili.
244
