Page 259 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 259
KRONIKA
GOVOR PREDSEDNIKA
DR@AVNEGA ZBORA PAVLA GANTARJA
OB DNEVU REFORMACIJE 2009
31. oktobra 1517 je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve
pritrdil 95 tez in sprožil obsežno gibanje, ki je spremenilo duhovno
podobo Evrope in usmerilo njen nadaljnji kulturno-politični razvoj.
Silovit, versko motiviran in humanistično opogumljen jezikovno-
politični val, ki je z reformacijo zajel Evropo, je dosegel tudi slovenski
prostor. Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem
pustilo neizbrisen pečat – postavljeni so bili temelji za kulturni razvoj
in napredek slovenskega ljudstva.
Slovenci se verjetno premalo zavedamo pomena, ki ga ima za nas
in za sodobno slovensko družbo današnji praznik. Zahvaljujoč Pri
možu Trubarju, osrednji osebi slovenske reformacije, smo Slovenci
dobili prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku – v skupnem jeziku,
ki je temeljni povezovalni element vsakega naroda in sestavni del
njegove zavesti.
Vse do reformacije je bil slovenski jezik v precej nezavidljivem
položaju. Čeprav mu tisočletne zgodovine ni mogoče oporekati,
sta mu vstop na področje duhovnega, kulturnega in političnega
življenja kratili prevladujoča latinščina in nemščina. Slovenski jezik
je v času pred Trubarjem obstajal v obliki mnogoštevilnih razdro-
bljenih narečn ih govoric, uporabljanih le v nezahtevni, vsakodnevni
rabi prep rostega slovenskega prebivalstva, in se je kot takšen le s
težavo prilagajal potrebam časa. S Primožem Trubarjem, začetnikom
in utemeljiteljem knjižne slovenščine, se je za Slovence jezikovno in
narodnostno začelo novo obdobje. Skupni jezik je med slovenskim
ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti, povezanosti
259
GOVOR PREDSEDNIKA
DR@AVNEGA ZBORA PAVLA GANTARJA
OB DNEVU REFORMACIJE 2009
31. oktobra 1517 je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve
pritrdil 95 tez in sprožil obsežno gibanje, ki je spremenilo duhovno
podobo Evrope in usmerilo njen nadaljnji kulturno-politični razvoj.
Silovit, versko motiviran in humanistično opogumljen jezikovno-
politični val, ki je z reformacijo zajel Evropo, je dosegel tudi slovenski
prostor. Reformacija in z njo protestantsko gibanje je na Slovenskem
pustilo neizbrisen pečat – postavljeni so bili temelji za kulturni razvoj
in napredek slovenskega ljudstva.
Slovenci se verjetno premalo zavedamo pomena, ki ga ima za nas
in za sodobno slovensko družbo današnji praznik. Zahvaljujoč Pri
možu Trubarju, osrednji osebi slovenske reformacije, smo Slovenci
dobili prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku – v skupnem jeziku,
ki je temeljni povezovalni element vsakega naroda in sestavni del
njegove zavesti.
Vse do reformacije je bil slovenski jezik v precej nezavidljivem
položaju. Čeprav mu tisočletne zgodovine ni mogoče oporekati,
sta mu vstop na področje duhovnega, kulturnega in političnega
življenja kratili prevladujoča latinščina in nemščina. Slovenski jezik
je v času pred Trubarjem obstajal v obliki mnogoštevilnih razdro-
bljenih narečn ih govoric, uporabljanih le v nezahtevni, vsakodnevni
rabi prep rostega slovenskega prebivalstva, in se je kot takšen le s
težavo prilagajal potrebam časa. S Primožem Trubarjem, začetnikom
in utemeljiteljem knjižne slovenščine, se je za Slovence jezikovno in
narodnostno začelo novo obdobje. Skupni jezik je med slovenskim
ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti, povezanosti
259
