Page 257 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VI (2010), številki 11-12, ISSN 1408-8363
P. 257
PHILIPP MELANCHTHON
naročilo, da si postavi služ abn ike, in biti moramo hvaležni, ker vemo,
da Bog odobrava to ustanovo [Amt] in je v njej navzoč. In koristno je,
če to službo besedi kolikor je le mogoče slavimo nasprotni fanatikom,
ki sanjajo, da Sveti Duh ni dan po besedi, temveč pride zaradi njihovih
pripravljalnih dejanj, ko pasivno in molče sedijo v temnih prostorih v
pričakovanju razsvetljenja, kot so to učili nekoč entuziasti [hezihasti
v grški Cerkvi] in sedaj prekrščevalci
Zakonska zveza ni bila postavljena šele z Novo zavezo, temveč na
začetku, kmalu po stvarjenju človeštva. Ima Božje naročilo, tudi
obljube, ki seveda nimajo nič z novo zavezo, temveč se nanašajo bolj
na telesno življenje. Če se jo hoče označiti kot zakrament, jo je treba
razločiti od najprej obravnavanih zakramentov, ki so v pravem po
menu znamenja Nove zaveze in priče milosti ter odpuščanja grehov.
Če pa naj zakonska zveza obdrži naziv zakrament, ker je po Božjem
ukazu, potem bi lahko kot zakramente označili tudi druge stanove
in ustanove, ki so po Božjem ukazu, kot na primer oblast [Obrigkeit].
Končno, če naj bi k zakramentom šteli vse obrede, ki so po Božjem
ukazu in so jim dodane neke obljube, zakaj ne bi dodali tudi molitve,
ki je lahko tak zakrament v najboljšem pomenu besede. Je namreč po
Božjem ukazu in spremljajo jo mnoge obljube. Če je uvrščena med
zakramente, in to na vidnem mestu, se s tem vabi ljudi k molitvi.
Lahko dodamo tudi miloščino … Toda pustimo to. Noben razumen
se ne bo prepiral o številu in besedi [»zakrament«], da le ohranimo
tiste obrede, ki so po Božjem ukazu in z obljubami.
[Vera v obljubo kot bistvena sestavina zakramenta]
Nujno pa je razmisliti, kako morajo biti zakramenti sprejemani.
Obsojamo vso množico sholastičnih učiteljev, ki učijo, da zakramenti
tistemu, ki jim ne postavlja ovir, posredujejo milost »avtomatično«
(ex opere operato), »brez notranje udeleženosti« (sine bono motu). To
je judovska predstava, da smo namreč lahko opravičeni s ceremoni-
jami, brez »notranje udeleženosti« srca, se pravi brez vere. Pa ven-
dar to brezbožno in pokvarjeno predstavo z veliko avtoriteto učijo
povsod, kjer ima papež moč.8 Pavel glasno ugovarja in zanika, da bi
8 V srednjeveški teologiji so razlagali, da učinkujejo zakramenti že s samim dejanjem
izvedbe (ex opera operato). Pogoj za njihovo učinkovanje naj bi bil le, da sprejemalec
257
naročilo, da si postavi služ abn ike, in biti moramo hvaležni, ker vemo,
da Bog odobrava to ustanovo [Amt] in je v njej navzoč. In koristno je,
če to službo besedi kolikor je le mogoče slavimo nasprotni fanatikom,
ki sanjajo, da Sveti Duh ni dan po besedi, temveč pride zaradi njihovih
pripravljalnih dejanj, ko pasivno in molče sedijo v temnih prostorih v
pričakovanju razsvetljenja, kot so to učili nekoč entuziasti [hezihasti
v grški Cerkvi] in sedaj prekrščevalci
Zakonska zveza ni bila postavljena šele z Novo zavezo, temveč na
začetku, kmalu po stvarjenju človeštva. Ima Božje naročilo, tudi
obljube, ki seveda nimajo nič z novo zavezo, temveč se nanašajo bolj
na telesno življenje. Če se jo hoče označiti kot zakrament, jo je treba
razločiti od najprej obravnavanih zakramentov, ki so v pravem po
menu znamenja Nove zaveze in priče milosti ter odpuščanja grehov.
Če pa naj zakonska zveza obdrži naziv zakrament, ker je po Božjem
ukazu, potem bi lahko kot zakramente označili tudi druge stanove
in ustanove, ki so po Božjem ukazu, kot na primer oblast [Obrigkeit].
Končno, če naj bi k zakramentom šteli vse obrede, ki so po Božjem
ukazu in so jim dodane neke obljube, zakaj ne bi dodali tudi molitve,
ki je lahko tak zakrament v najboljšem pomenu besede. Je namreč po
Božjem ukazu in spremljajo jo mnoge obljube. Če je uvrščena med
zakramente, in to na vidnem mestu, se s tem vabi ljudi k molitvi.
Lahko dodamo tudi miloščino … Toda pustimo to. Noben razumen
se ne bo prepiral o številu in besedi [»zakrament«], da le ohranimo
tiste obrede, ki so po Božjem ukazu in z obljubami.
[Vera v obljubo kot bistvena sestavina zakramenta]
Nujno pa je razmisliti, kako morajo biti zakramenti sprejemani.
Obsojamo vso množico sholastičnih učiteljev, ki učijo, da zakramenti
tistemu, ki jim ne postavlja ovir, posredujejo milost »avtomatično«
(ex opere operato), »brez notranje udeleženosti« (sine bono motu). To
je judovska predstava, da smo namreč lahko opravičeni s ceremoni-
jami, brez »notranje udeleženosti« srca, se pravi brez vere. Pa ven-
dar to brezbožno in pokvarjeno predstavo z veliko avtoriteto učijo
povsod, kjer ima papež moč.8 Pavel glasno ugovarja in zanika, da bi
8 V srednjeveški teologiji so razlagali, da učinkujejo zakramenti že s samim dejanjem
izvedbe (ex opera operato). Pogoj za njihovo učinkovanje naj bi bil le, da sprejemalec
257
