Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 104
RAZPRAVE, [TUDIJE
razodetje razodene vsem ljudem in da bi po njem ljudje verovali in se
zveličali, kakor pravi apostol Janez (prim. Jn 20,30–31). […] Bog je
izbral človeško govorico, ker se je hotel ljudem razodeti. 2. Trubarjev
prevod v slovenski jezik temelji na načelu humanistov in razsvet-
ljenskih prevajalcev, da je človek, ki je stopil v ospredje, zmožen
prodreti v skrivnost svetega in tako tudi globlje razumeti sebe in
svet. Prevajanje Svetega pisma je tako postalo eno temeljnih poslanstev
v službi človeku, ki je predvsem bitje komunikacij in odnosov. 3. Iz
narave Svetega pisma kot Božje besede in iz narave človeka izhaja, da
je dopustno, potrebno in mogoče Sveto pismo prevesti v vse ljudske
jezike. 4. Luthrovo načelo o »ponemčenju Biblije« (Verdeutschung)
je eno najbolj kontroverznih načel prevajanja, saj se zgleduje po
humanistični zahtevi, da pri prevajanju ni mogoče upoštevati zgolj
teksta, temveč tudi duha okolja njegovega nastanka; pri prevajanju
pa je treba upoštevati tudi način govorjenja in razumevanja bralca,
ki mu je prevod namenjen. S tem pa se lahko pojavi možnost inter-
pretacije, kar so očitali Luthru. Matjaž Trubarju priznava čut tako
za jezik kot za dojemanje celotnega teološkega sporočila, ki je
odločilno za sprejemanje vseh prevajalskih odločitev.12
Kanoničnost svetih knjig v Trubarjevih delih
Glede kanoničnosti svetih knjig moramo poudariti, da je Trubar
v svojem času nanje gledal na svoj, trubarjanski13 način, saj je v
priročniku Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi (1562) objavil seznam
svetopisemskih knjig, za katere Luther dvomi, da bi smele biti del
Biblije.14 Tako piše Trubar: »Le-ta register pravi, koliko ie bucqvi inu štukov
12 M. Matjaž, Načela Trubarjevega prevajanja Svetega pisma, v: Primož Trubar
(Simpoziji v Rimu 26), Celje, Rim 2009, 349–353.
13 Rajhman ves čas govori o svojstveni Trubarjevi poti znotraj reformacijskega
gibanja 16. stoletja, kar dejansko potrjuje njegova Cerkovna ordninga kot slovenski
cerkveni red, pa tudi njegov odnos do bistvenih teoloških vprašanj znotraj
protestantske teologije njegovega časa.
14 Luther je v predgovoru k Novemu testamentu 1522 zapisal: »Janezov evangelij in
njegovo prvo pismo, Pavlova pisma, zlasti tista Rimljanom, Galačanom, Efeža-
nom, ter Prvo Petrovo pismo, to so knjige, ki ti kažejo Kristusa in te uče vsega,
102
razodetje razodene vsem ljudem in da bi po njem ljudje verovali in se
zveličali, kakor pravi apostol Janez (prim. Jn 20,30–31). […] Bog je
izbral človeško govorico, ker se je hotel ljudem razodeti. 2. Trubarjev
prevod v slovenski jezik temelji na načelu humanistov in razsvet-
ljenskih prevajalcev, da je človek, ki je stopil v ospredje, zmožen
prodreti v skrivnost svetega in tako tudi globlje razumeti sebe in
svet. Prevajanje Svetega pisma je tako postalo eno temeljnih poslanstev
v službi človeku, ki je predvsem bitje komunikacij in odnosov. 3. Iz
narave Svetega pisma kot Božje besede in iz narave človeka izhaja, da
je dopustno, potrebno in mogoče Sveto pismo prevesti v vse ljudske
jezike. 4. Luthrovo načelo o »ponemčenju Biblije« (Verdeutschung)
je eno najbolj kontroverznih načel prevajanja, saj se zgleduje po
humanistični zahtevi, da pri prevajanju ni mogoče upoštevati zgolj
teksta, temveč tudi duha okolja njegovega nastanka; pri prevajanju
pa je treba upoštevati tudi način govorjenja in razumevanja bralca,
ki mu je prevod namenjen. S tem pa se lahko pojavi možnost inter-
pretacije, kar so očitali Luthru. Matjaž Trubarju priznava čut tako
za jezik kot za dojemanje celotnega teološkega sporočila, ki je
odločilno za sprejemanje vseh prevajalskih odločitev.12
Kanoničnost svetih knjig v Trubarjevih delih
Glede kanoničnosti svetih knjig moramo poudariti, da je Trubar
v svojem času nanje gledal na svoj, trubarjanski13 način, saj je v
priročniku Ta slovenski kolendar, kir vselei terpi (1562) objavil seznam
svetopisemskih knjig, za katere Luther dvomi, da bi smele biti del
Biblije.14 Tako piše Trubar: »Le-ta register pravi, koliko ie bucqvi inu štukov
12 M. Matjaž, Načela Trubarjevega prevajanja Svetega pisma, v: Primož Trubar
(Simpoziji v Rimu 26), Celje, Rim 2009, 349–353.
13 Rajhman ves čas govori o svojstveni Trubarjevi poti znotraj reformacijskega
gibanja 16. stoletja, kar dejansko potrjuje njegova Cerkovna ordninga kot slovenski
cerkveni red, pa tudi njegov odnos do bistvenih teoloških vprašanj znotraj
protestantske teologije njegovega časa.
14 Luther je v predgovoru k Novemu testamentu 1522 zapisal: »Janezov evangelij in
njegovo prvo pismo, Pavlova pisma, zlasti tista Rimljanom, Galačanom, Efeža-
nom, ter Prvo Petrovo pismo, to so knjige, ki ti kažejo Kristusa in te uče vsega,
102
