Page 109 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 109
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, temveč je njegov
posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji obstoječih
latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblični herme-
nevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali ključ-
no vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta.27
Ob celotnem Trubarjevem delu, katerega pomemben del so pre-
vodi Nove zaveze in Psalmov, danes težko povemo kaj novega. Znani
raziskovalci druge polovice 20. stoletja in mlajši sodobniki so o
celotnem Trubarjevem delu prispevali nova vedenja, zato na tem
mestu ne bomo ponavljali njihovih spoznanj. Glede na to, da vsi, ki
so svoje resno delo posvetili Trubarju in njegovemu delu, nesporno
ugotavljajo, da je bil Trubar v prvi vrsti teolog, ki je vse svoje delo
postavil na temelj vere, naj samo omenim nekatera teološka vpra-
šanja, ki osmišljajo Trubarjevo odločitev za prevajanje Svetega pisma
v materni jezik.
Trubarjeva teologija kot izhodišče prevajanja Svetega pisma
v slovenski jezik
Ko govorimo o življenju in delu našega prvega reformatorja,
imamo v mislih konkretno osebnost v določenih zgodovinskih
okoliščinah, ki je izpostavljena vsem idejnim, kulturnim, religioznim
in obče človeškim vplivom ter se v teh razmerah odloča za neko
drugo obliko krščanstva, kakor je bila obče veljavna do 16. stoletja.
V obravnavi in iskanju teoloških tokov znotraj protestantskega
gibanja moremo osmisliti religiozne in kulturne vzgibe, ki so vodili
slovenske protestante v njihovi odločitvi za slovensko pisano besedo
kot sredstvo, s katerim bodo svojemu preprostemu človeku posre-
dovali Božjo besedo. Iz Pisem Primoža Trubarja in Pisem slovenskih
protestantov prepoznamo tesno vpetost slovenskih protestantov v
evropske zgodovinske, verske in kulturne tokove 16. stoletja, ki so
vtisnili poseben pečat evropskemu krščanstvu. To se ni moglo več
odreči drugačnemu, sholastičnemu gledanju na svet, prav tako pa je
izoblikovalo ostrejše meje med evropskimi narodi, ki so še vedno
27 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani, 617.
107
tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, temveč je njegov
posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji obstoječih
latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblični herme-
nevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali ključ-
no vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta.27
Ob celotnem Trubarjevem delu, katerega pomemben del so pre-
vodi Nove zaveze in Psalmov, danes težko povemo kaj novega. Znani
raziskovalci druge polovice 20. stoletja in mlajši sodobniki so o
celotnem Trubarjevem delu prispevali nova vedenja, zato na tem
mestu ne bomo ponavljali njihovih spoznanj. Glede na to, da vsi, ki
so svoje resno delo posvetili Trubarju in njegovemu delu, nesporno
ugotavljajo, da je bil Trubar v prvi vrsti teolog, ki je vse svoje delo
postavil na temelj vere, naj samo omenim nekatera teološka vpra-
šanja, ki osmišljajo Trubarjevo odločitev za prevajanje Svetega pisma
v materni jezik.
Trubarjeva teologija kot izhodišče prevajanja Svetega pisma
v slovenski jezik
Ko govorimo o življenju in delu našega prvega reformatorja,
imamo v mislih konkretno osebnost v določenih zgodovinskih
okoliščinah, ki je izpostavljena vsem idejnim, kulturnim, religioznim
in obče človeškim vplivom ter se v teh razmerah odloča za neko
drugo obliko krščanstva, kakor je bila obče veljavna do 16. stoletja.
V obravnavi in iskanju teoloških tokov znotraj protestantskega
gibanja moremo osmisliti religiozne in kulturne vzgibe, ki so vodili
slovenske protestante v njihovi odločitvi za slovensko pisano besedo
kot sredstvo, s katerim bodo svojemu preprostemu človeku posre-
dovali Božjo besedo. Iz Pisem Primoža Trubarja in Pisem slovenskih
protestantov prepoznamo tesno vpetost slovenskih protestantov v
evropske zgodovinske, verske in kulturne tokove 16. stoletja, ki so
vtisnili poseben pečat evropskemu krščanstvu. To se ni moglo več
odreči drugačnemu, sholastičnemu gledanju na svet, prav tako pa je
izoblikovalo ostrejše meje med evropskimi narodi, ki so še vedno
27 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani, 617.
107
