Page 108 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 108
RAZPRAVE, [TUDIJE
vodov torej tudi Trubar sam, ker se je čutil sposobnega in poklica-
nega za prevajanje«.24
J. Vinkler v obsežni študiji k Trubarjevemu Temu celemu psalterju
Davidovemu primerja Trubarjevo svetopisemsko prevajalsko delo s
sočasnimi češkimi prevodi, pri čemer ugotavlja, da »Trubarjevega
obvladovanja izvirnih bibličnih jezikov po do danes ugotovljenem
ni mogoče primerjati z znanjem češkobratskih prevajalcev, kajti
našemu reformatorju so pri prevajanju izobrazbeno zagotovo umanj-
kala ravno tista študijska leta, ki jih zaradi turške nevarnosti ni
utegnil preživeti v univerzitetnih predavalnicah in se tako ni mogel
usposobiti v obsegu, ki je ponavadi definiral jezikovne kompetence
magistra svobodnih umetnosti – tj. popolno obvladovanje latinščine,
grščine, pri posameznikih tudi hebrejščine (zlasti če je dotični name-
raval svoj študij po absolvirani artistični nadaljevati še na teološki
fakulteti).«25 Trditev moremo sprejeti, vendar Trubarju ne moremo
odreči zelo široke izobrazbe, ki veje iz celotnega njegovega dela (das
Werk), kakor je celotno svoje delovanje poimenoval v nemških pred-
govorih k svojim delom. Prav zaradi svoje široke razgledanosti se je
zavedal pomanjkljivosti v znanju in je sam opozarjal na težave, ki so
spremljale njegovo delo.
V nemškem predgovoru Tega prvega dela Novega testamenta (1557)
je opisal svoje prevajalsko delo: »Moje prevajanje pa gre le počasi od
rok zaradi moje odgovorne pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost,
in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska,
dva nemška, en laški novi testament in še eno hrvaško mašno knjigo,
ki je bila pred kratkim natisnjena z latinskimi črkami; a preden
pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove
annotationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu pre-
vodu naj bi sledil, preide mnogo časa.«26 Vinkler iz navedenega
sklepa, da Trubar pri slovenjenju Novega testamenta ni – kot npr.
Luther ali češki učenjaki – prevajal neposredno iz epohalne izdaje
Novum testamentum Erazma Rotterdamskega, katere srž je bila ravno
24 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, Ljubljana 2005, 18.
25 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani. K 5. knjigi Zbranih del Primoža Tru-
barja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 615.
26 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 77.
106
vodov torej tudi Trubar sam, ker se je čutil sposobnega in poklica-
nega za prevajanje«.24
J. Vinkler v obsežni študiji k Trubarjevemu Temu celemu psalterju
Davidovemu primerja Trubarjevo svetopisemsko prevajalsko delo s
sočasnimi češkimi prevodi, pri čemer ugotavlja, da »Trubarjevega
obvladovanja izvirnih bibličnih jezikov po do danes ugotovljenem
ni mogoče primerjati z znanjem češkobratskih prevajalcev, kajti
našemu reformatorju so pri prevajanju izobrazbeno zagotovo umanj-
kala ravno tista študijska leta, ki jih zaradi turške nevarnosti ni
utegnil preživeti v univerzitetnih predavalnicah in se tako ni mogel
usposobiti v obsegu, ki je ponavadi definiral jezikovne kompetence
magistra svobodnih umetnosti – tj. popolno obvladovanje latinščine,
grščine, pri posameznikih tudi hebrejščine (zlasti če je dotični name-
raval svoj študij po absolvirani artistični nadaljevati še na teološki
fakulteti).«25 Trditev moremo sprejeti, vendar Trubarju ne moremo
odreči zelo široke izobrazbe, ki veje iz celotnega njegovega dela (das
Werk), kakor je celotno svoje delovanje poimenoval v nemških pred-
govorih k svojim delom. Prav zaradi svoje široke razgledanosti se je
zavedal pomanjkljivosti v znanju in je sam opozarjal na težave, ki so
spremljale njegovo delo.
V nemškem predgovoru Tega prvega dela Novega testamenta (1557)
je opisal svoje prevajalsko delo: »Moje prevajanje pa gre le počasi od
rok zaradi moje odgovorne pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost,
in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska,
dva nemška, en laški novi testament in še eno hrvaško mašno knjigo,
ki je bila pred kratkim natisnjena z latinskimi črkami; a preden
pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove
annotationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu pre-
vodu naj bi sledil, preide mnogo časa.«26 Vinkler iz navedenega
sklepa, da Trubar pri slovenjenju Novega testamenta ni – kot npr.
Luther ali češki učenjaki – prevajal neposredno iz epohalne izdaje
Novum testamentum Erazma Rotterdamskega, katere srž je bila ravno
24 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, Ljubljana 2005, 18.
25 J. Vinkler, Pred Turki in papežniki nas brani. K 5. knjigi Zbranih del Primoža Tru-
barja, v: Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 615.
26 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 77.
106
