Page 111 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 111
FANIKA KRAJNC - VRE^KO
delu, saj naj bi šlo za teološki traktat (kar pa predstavlja v slovenskem
slovstvu novo literarno vrsto – prvo znanstveno razpravo). Trubar
ga je namenil slovenskemu človeku, da bi ga tudi na ta način izenačil
z drugimi evropskimi narodi. Namenjena je že zrelemu človeku, ki
zna brati ali vsaj razume, kar mu nekdo bere, in mu tudi težja
teološka vprašanja niso več povsem tuja. J. Rajhman je z analizo Ene
dolge predguvori utemeljil tezo o Trubarjevi teološki razgledanosti,
njegovi navezanosti na Melanchtonove in Bullingerjeve ideje, hkrati
pa z vzporejanjem Bernardove alegorije spregovoril o Trubarjevi
hoteni umetniško oblikovani prozi.29 To tezo nekako potrjuje tudi
M. Stanovnik, ki sicer opozarja, da biblijskih besedil ni mogoče brez
pridržka enačiti z literarnimi, tj. s prevodi literarnih del v ožjem
pomenu besede, vendar iz literature zopet ni mogoče izločiti religioz-
nih in didaktičnih literarnih zvrsti od psalmov in himen do parabol
in izrekov.30
Na osnovi Trubarjevega teološkega traktata v obliki predgovora
k prevodu prvega dela Nove zaveze leta 1557 moremo zaokrožiti
podobo njegove verske in teološke fiziognomije, iz katere izhaja
njegov svetopisemski prevod. Trubarjevo vpetost v svet religioznega
pa razkrivajo njegova pisma, ki tudi predstavljajo vire, iz katerih je
mogoče dopolniti podobo slovenske reformacije in njenih akterjev.
Že po naslovljencih pisem lahko sklepamo o Trubarjevem svetov-
ljanstvu, njegovi zvezi z evropskimi verskimi tokovi, predvsem pa o
njegovem prizadevanju za rast slovenske Cerkve in šolanje mladih
pridigarjev, skratka, o skrbi za slovenskega človeka. Trubarjevo
dopisovanje s kraljem Maksimilijanom dokazuje pomembno vlogo
kranjskega reformatorja v notranjeavstrijskih deželah. Razodeva se
Trubarjeva vnema za reformacijsko delo (das Werk), katerega najpo-
membnejši del je prav prevajanje Nove zaveze najprej v slovenski jezik,
nato pa njegova pomoč pri nastajanju prevodov za glagolske in
cirilske natise.
Trubar je v svojem času bil enakovreden člen takratne evropske
duhovne inteligence in tudi zaradi njega, ali morda prav zaradi njega,
29 J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, Ljubljana 1986.
30 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, 33.
109
delu, saj naj bi šlo za teološki traktat (kar pa predstavlja v slovenskem
slovstvu novo literarno vrsto – prvo znanstveno razpravo). Trubar
ga je namenil slovenskemu človeku, da bi ga tudi na ta način izenačil
z drugimi evropskimi narodi. Namenjena je že zrelemu človeku, ki
zna brati ali vsaj razume, kar mu nekdo bere, in mu tudi težja
teološka vprašanja niso več povsem tuja. J. Rajhman je z analizo Ene
dolge predguvori utemeljil tezo o Trubarjevi teološki razgledanosti,
njegovi navezanosti na Melanchtonove in Bullingerjeve ideje, hkrati
pa z vzporejanjem Bernardove alegorije spregovoril o Trubarjevi
hoteni umetniško oblikovani prozi.29 To tezo nekako potrjuje tudi
M. Stanovnik, ki sicer opozarja, da biblijskih besedil ni mogoče brez
pridržka enačiti z literarnimi, tj. s prevodi literarnih del v ožjem
pomenu besede, vendar iz literature zopet ni mogoče izločiti religioz-
nih in didaktičnih literarnih zvrsti od psalmov in himen do parabol
in izrekov.30
Na osnovi Trubarjevega teološkega traktata v obliki predgovora
k prevodu prvega dela Nove zaveze leta 1557 moremo zaokrožiti
podobo njegove verske in teološke fiziognomije, iz katere izhaja
njegov svetopisemski prevod. Trubarjevo vpetost v svet religioznega
pa razkrivajo njegova pisma, ki tudi predstavljajo vire, iz katerih je
mogoče dopolniti podobo slovenske reformacije in njenih akterjev.
Že po naslovljencih pisem lahko sklepamo o Trubarjevem svetov-
ljanstvu, njegovi zvezi z evropskimi verskimi tokovi, predvsem pa o
njegovem prizadevanju za rast slovenske Cerkve in šolanje mladih
pridigarjev, skratka, o skrbi za slovenskega človeka. Trubarjevo
dopisovanje s kraljem Maksimilijanom dokazuje pomembno vlogo
kranjskega reformatorja v notranjeavstrijskih deželah. Razodeva se
Trubarjeva vnema za reformacijsko delo (das Werk), katerega najpo-
membnejši del je prav prevajanje Nove zaveze najprej v slovenski jezik,
nato pa njegova pomoč pri nastajanju prevodov za glagolske in
cirilske natise.
Trubar je v svojem času bil enakovreden člen takratne evropske
duhovne inteligence in tudi zaradi njega, ali morda prav zaradi njega,
29 J. Rajhman, Trubarjeva Ena dolga predguvor, Ljubljana 1986.
30 M. Stanovnik, Slovenski literarni prevod, 33.
109
